Septembra 2011 je Katoliška akcija organizirala pohod po sledovih upora v Selah v času 2. svetovne vojne. Eden izmed ciljev pohoda je bilo pomembno skrivališče upornikov v Hlipovčnikovem jarku.
Skrivališče je bilo popolnoma zasuto. Vigredi 2012 je začela družina Čertov - po domače Hlipovčnik, s pomočjo prijateljev izkopavati nekdanje skrivališče in ga rekonstruirala. Ob 70. obletnici obglavljenja 12 moških in ene ženske iz področja Sel, Obirskega in Železne Kaple bo skrivališče 28. aprila 2013 predstavljeno javnosti.

Delal skrivališče, bil sem dobre volje. Jaka, Fela sta bila tu. Zvečer sem šel pozno spat. (Tomaž Olip, 1.6.1942)

Zunaj hladno jesensko vreme, sem v stanju kot da bi bil živ pokopan. Nikjer svobode zame. (Tomaž Olip, 20.11.1942)

1.decembra 1942 je v Hlipovčnikovem jarku Gestapo aretirala deserterja Tomaža Olipa in Jaka Oražeja – zatem ko je bilo skrivališče izdano. Ko je Gestapo preiskovala štiri krat dva metra veliko skrivališče, je našla dnevnik Tomaža Olipa. Sledilo je več aretacij. Od srede novembra 1942 do začetka februarja 1943 je bilo aretiranih približno 200 moških in žensk, med njimi tudi vrsta prisilnih delavcev – Poljakov. 134 Slovenk in Slovencev je bilo ovadenih. Sledilo je več procesov. Pri 23 osebah ni bilo dovolj dokazov za obtožbo. Gestapo jih je poslala v različna koncentracijska taborišča. Roland Freisler je vodil glavno obravnavo začetka aprila 1943 in je obsodil 12 moških in eno žensko na smrt. 29. aprila 1943 so bili v dunajskem deželnem sodišču obglavljeni. Od skupno 134 obtoženih oseb jih je najmanj 38 zaradi preganjanja izgubilo življenje. Neznano je število žrtev med aretiranimi Poljaki.

Bunker v Hlipovčnikovem jarku je začetek spominske poti. Pod vodstvom Valentina Omana bo v spomin žrtvam nacističnega nasilja oblikovanih 14 postaj, na 2 km dolgi poti do vaškega središča v Selah. Predvideno je, da se načrt izvede v naslednjih dveh letih.

Pobuda/Initiative - bunker Hlipovčnik
(Hanzi Čertov, Brigitte Entner, Peter Gstettner, Janko Merkač, Miha Zablatnik, Pavel Zablatnik)