Michael G. Joham

Petek, 7.6.2013

Drage poslušalke in dragi polslušalci!
Ta teden nas je spremljalo vprašanje po veri.
Danes se krog sklepa s petkom, posvečenim srcu Jezusovemu.
Jezus Kristus nam hoče pomagati, da živimo polno življenje.
S svojim srcem nam razodeva srce Boga Očeta, ki ne samo ljubi, temveč trpi človeka.
Jezusovo srce je ranjeno, ni ostalo neprizadeto. Tudi naše srce naj ne ostane neprizadeto.
Njegovo srce je vir usmiljenja in miru. Tudi naše srce naj postane vir miru ter usmiljenja.
S Kristusom se lahko učimo, kaj pomeni odpustiti.
Vera, podarjena v Jezusu Kristusu, nas navdaja s čisto novo hvaležnostjo za celo življenje.
Mlada ženska, glasbenica Gianna Jessen, ki je preživela lastno splavitev, je zame dokaz za življenje podarjeno v Kristusu.
Vera ji je omogočila, da je sprejela bolečino svojega izvora in da je mogla odpustiti svoji telesni materi. Neskončno je hvaležna za življenje.
Čeprav se je reklo, da zaradi poškodb ob splavitvi, ne bo  mogla nikoli hoditi, danes more tekati. Svoj glas daje tistim, ki nimajo glasu. Rada jemlje nase, da je nekateri ljudje nočejo slišati. Resnica, okrepljena v veri, osvobaja. Zmaga srce!
Lep, blagoslovljen dan vam želim.

Četrtek, 6.6.2013

Drage poslušalke in dragi polslušalci!
Letos katoliška cerkev obhaja leto vere.
Vera se posebno kaže v hvaležnosti.
Pri tistemu, ki zna biti hvaležen, ostaneta veselje in zaupanje.
Tudi glavni sakrament, ki se praznuje v cerkvi se imenuje po grški besedi »eucharistia«,
kar pomeni »zahvala«.
Sveta evharistija me uči, kako lahko živim hvaležno.
Se zahvalim, da s celim mojim življenjem lahko pridem h Gospodu.
Se zahvalim za vsako dobro besedo in si vzamen čas, da poslušam na to.
Se zahvalim za darove zemlje in dela, za dar ljubezni, ki se deli.
Se zahvalim, da nisem sam na poti, da mi Bog daje vse, kar potrebujem v vsakdanu.
Namesto, da živim v skrbeh, se zahvalim in cenim, kar mi je dano.
Meni ni treba biti fixiran na pomanjklivosti, lahko vidim tudi možnosti, ki obstajajo.
Zvečer rad premišljujem in pišem, zakaj morem danes konkretno biti hvaležen.
En par je začel s tem, da zvečer drug drugemu pove, zakaj se danes konkretno pri drugim zahvali, tudi za vsakdanje reči, ki so včasih samoumevne.  Če slišijo in čutijo respekt in hvaležnost, je tudi lažje živeti z težavami.
Lep, hvaležen dan.

Sreda, 5.6.2013

Če mislimo, da moramo kot kristjani na križarski pohod, da uveljavimo svojo vero, smo do kraja napačno razumeli krščansko pot.
Pot vere je hoja za križem. Mišljena je pripravljenost, da sprejmem križ, ki se meni dnevno nalaga. Križa mi ni treba iskati.
Katere težave mi nalaga moje življenje?
Različne situacije, ljudje, naloge, bolezni, prizadetosti, krivice, obrekovanja,... -
tu je treba vero živeti!
Za Boga ni odločilno, da vse to zmorem. On pa hoče, da sprejmem težave, kakršne so, da morem v njih zoreti in rasti.
Marsikatere moči se razvijajo samo ob izzivih.
Le tisti, ki sprejme težave, si lahko pridobi tudi pomoč.
Drugače nikoli ne bo opazil, kaj v resnici zmore z Božjo pomočjo in s pomočjo drugih.
V pesmi »O srce božje« se moli: »Slava tebi, o Rešitelj moj, križ nositi hočem za teboj. Jezus, premili, bodi pri nas zdaj in poseldnji čas.« - To bi lahko bila tudi molitev za našo hojo za križem.
Lep, blagoslovljen dan!

Torek, 4.6.2013

Drage poslušalke in dragi poslušalci!

Letos obhajamo v katoliški cerkvi leto vere.
Kaj pomeni živeti vero radikalno?
Najbolje to lahko vidimo pri svetnicah in svetnikih.
Niso bili fanatični do drugih. Pač pa so bili radikalni do sebe.
Beseda radikalnost pride od latinskega »radix«, »koren/korenina«.
Bili so zakoreninjeni v Bogu. Ljubezen Boga v Jezusu Kristusu jih je zajela in je v njih zavnel notranji ogenj. Charles de Foucauld je pisal prijatelju: »Ko sem spoznal, da Bog res je, nisem mogel drugače, kakor, da mu služim z vsem svojim življenjem«.
Tudi apostoli so zmogli, da zapustijo vse, ko so srečali Jezusa Kristusa.
Zakoreninjenost v Jezusu Kristusu je tisto, kar je preoblikovalo njihovo življenje. Naenkrat je prišla motivacija, da gredo pot spreobrnenja in prenovljenja, da gredo to pot tudi tam, kjer je težka in zoprna, da so mogli živeti v zvestobi in predanosti.
Kakor grozdi dajejo sadeže le, če ostanejo na trti, tudi mi lahko dajemo sadeže dobrote in dobrotljivosti samo, če ostanemo v ljubezni Boga Očeta.
Kako negujem jaz te korenine? Ali hočem živeti radikalno?
Lep dan vam želim.


Ponedeljek, 3.6.2013

Drage poslušalke in dragi poslušalci!
Letos cela katoliška cerkev obhaja leto vere.
Včeraj smo premišljevali, da krščanska vera pomeni živi odnos z Bogom in med seboj v Jezusu Kristusu. Danes lahko pogledamo z Jezusom Kristusom v naravo, kakor raste in se razvija.
V veri se daje zaupanje v življenje.
Že pri majhnem gorčičnem zrnu doživljamo, kako neverjetno čudovito  je moč življenja. Potem, ko se vseje v zemljo, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.
To ne gre vedno od danes na jutri, potrebuje čas in pride, ko je čas dozorel. Je dobro, da se tega vedno spet zavedamo.
Sveti Benedikt je zaradi tega dal svojim menihom navodilo, da naj molijo in delajo.
Z delovanjem pa hoče povedati, da naj ostanejo v stiku z naravo, s tem, kako raste in kako se razvija. Tako se tudi mi lahko povežemo z Bogom v molitvi, in skrbimo za življenje, ki pride od Boga, ter da delujemo v dobroti in potrpežljivosti.

Lep dan vam želim.


Nedelja, 2.6.2013

V letu vere danes  papež Frančišek vabi na vedno češčenje od 17.00 do 18.00 ure na celem svetu. Je vzel ta dan, ker veliko katoliškov kristjanov šele danes praznuje praznik rešnje telo in kri. S tem se katoliški kristjani zahvalijo za ljubezen v Jezusu Kristusu, ki hoče živeti tudi v našem človeškem življenju, v našem telesu. Krščanska vera je namreč živi odnos z Jezusom Kristusom, ki nas povezuje z Bogom Očetom in tudi nam daje Svetega Duha.
Torej nas papež Frančišek vabi, da obnovimo in poživimo vero v Jezusa Kristusa in s tem skupnost z Bogom, z ljudmi, posebno s tistimi, ki trpijo, ter s stvarstvom.

Kako je pri meni?
Ali imam občutek za življenje, za ljudi in za stvarstvo?
Ali iščem bližine Jezusa Kristusa?
Premišljujem o božji besedi v evangeliju?
Najdem pogum za resnico svojega življena, tudi tam, kjer postanem redeč v obrazu?
Ali se vzamem čas za nedeljsko mašo?
Ali se vzamem čas za tiho molitev pred najsvetjšim v cerkvi?

Morda je ravno danes dan, da znova naredim en korak, da vero živim.