Franc Valeško

Petek, 9.3.2013

Kmalu naj bi izvolili novega papeža. Kdo bo in od kod bo prišel, ne vemo. Imam pa želje za novega papeža:
Da bi znal dati novo upanje, ko bi vsak čutil, da ne vlada zakon, ampak ljubeče srce; da bi v cerkvi bil prostor tudi za poročene duhovnike;  da bi v cerkvi bil prostor tudi za ženske službe; da bi bil prostor za ločene in na novo poročene; da bi v cerkvi  vladal duh ljubezni, ko bi se vsi radi zbližali in polni upanja in veselja to živeli! Da bi mu uspelo vse kristijane, ki verujejo, da je Bog čista ljubezen navdušiti in združiti pot eno streho! Potem bo Bog na svetu vladar in ne denar.

Četrtek, 7.3.2013

Papež je odstopil, kakšna novica! Nihče je ni pričakoval. Vse ljudstvo, ne samo kristijani, so zmedeni, mnenja deljena, celo kardinali v Vatikanu so bili začudeni, ker tega niso pričakovali. Če se vse odvija po navadah, ničesar ni treba spremeniti. Včasih v življenju potrebujemo presenečenja, ki kot blisk pridejo z neba. Na novo je treba usmeriti pot, se vprašati, poslušati kaj je merodajno, kam hočemo. Tudi sv. Pavel je presenečen, ko ga sredi poti Jezus preseneti in vpraša: Zakaj me preganjaš. Tri dni nič ni videl, ni jedel in ne pil. Potem je njegovo življenje dobilo nov obraz.

Sreda, 6.3.2013

Dvatisočletno sporočilo evangelija ni nekaj, kar je za posebno nadarjene in strokovnjake, ki so to študirali, ampak za vsakega, ki je preprostega duha, ki je tako odprt kot otrok, ki je poln zaupanja kaj bo prišlo. Potem bom mojemu sočloveku znal odpustiti, če me žalil. Ne bom mu stalno stare grehe obiral. Pomagal mu bom, če je v stiski in se ne izgovarjal. Vzel si bom čas za pogovor z njim, če ga kaj teži. To je najboljše oznanilo, če ga živimo in ga iz prepričanja živimo tako kot prvi Kristijani, ki so se razlikovali od drugih. Bili so namreč veseli in polni upanja in zaupanja.

Torek 5.3.2013

Vsak človek si poišče svojo pot do Boga. Nimam pravice drugega soditi, da ne hodi po pravi poti. Vsak od nas ima svoje poslanstvo. Tudi, če sočloveka ne razumem ga Bog spremlja na svoj način. Če pa še meni uspe, da ga ljubeznivo  spremljam na poti življenja, potem se tudi zame odprejo nove poti. Naenkrat gledam vse iz drugega vidika. Vsak od nas je enkraten. Predstavljam si nepregleden vrt poln cvetočih rož in niti ena ni drugi enaka. V tem vrtu bi se vsi radi sprehajali. Začnimo saditi rože za življenje.

Ponedeljek, 4.3.2013

Kaj mi pomeni  vera? Vera ne pomeni akceptirati verske resnice in naukov. Verovati začnem, če se spustim v veliko skrivnost, tipanja, iskanja, vprašanja in prošnje za luč. Do dne, ko ti Bog pride naproti, ko se ti da v vsakdanu čutiti v tisočih stvareh. Verovati mi pomeni: zapustiti zemeljsko sigurnost, in po vodi hoditi, zaupati nekemu bitju ko ne vem, da je tu in me vabi vedno naprej. Verovati pomeni: se spustiti v nove dimenzije, v območje, ko vse meje izginejo, ko ne veš po kateri poti boš prišel na cilj in zaupaš, da je tisti tu, ki te ljubeznivo vodi.


Nedelja, 3.3.2013:

Phil Bosmans meni: Vera je dar, ki ga ne moreš osvojiti in tudi ne zahtevati. Vera je dar, ne dobiš je, če grabiš po imetju in bogastvu. Vera je dar. On ti jo podari v trenutkih miru, ko sem sam sebe zapustil, ko sem svoje srce spraznil, ko z zaprtimi očmi čakam, da Boga nekje zagledam. Vera je dar. Po navadi čisto počasi raste, od otroštva naprej. Neverujočemu pa včasih potrka nepričakovano, če je čistega duha in odprtega srca stopil do sočloveka. Nenadoma se zaveda, da že dolgo živi v območju čudovitega duha.