Mario Korpitsch

19.02.-24.02.2017

Petek, 24.02.2017

Ob pogledu na križ, mi pride na misel: Kaj mi pomeni toliko v življenju, da bi daroval zanj vso mojo energijo, ja celo svoje življenje? Je to moj poklic, moja družina, neka ideologija, narodnost? In še mnogokaj bi lahko našteval.

Zakaj se mi splača izgorevati, kot sveča, če ne za boljši svet; za ljubezen; Kakor me uči Jezus na križu; ki je navidezno nemočen podlegel hudobiji tega sveta; Ljubezen pa, za ketero je daroval svoje življenje, je edina sila, ki ima moč spremeniti ta svet (in ga rešiti). Pogled na križ mi zagotovi, da trud in trplenje nista zamanj.

Četrtek, 23.02.2017

Ker smo v pustnem času in ker je smeh zdrav, vas želim danes malo razvedrit z nasljednjo anekdoto:

Neka ženska srednih let se po srčnem napadu znajde na operacijski mizi, njena duša se odmakne s telesa in se sreča z Bogom in ga vpraša, ali je bilo to vse, ali je že konec z zemeljskim življenjem? On ji odgovori: »Ne, draga moja, ti boš še živela 42 let, 4 mesece in 3 dni.«

Ko se žena olajšana zbudi v bolnici, se odloči, da bo še malo ostala in pustila izvesti lepotne operacije. Naprej si pusti pogladiti gube na obrazu. Nato si pusti izsesati maščobo, popraviti nos, povečati prsi, in še več. Potem pokliče frizerja, da ji napravi moderno frizuro, in ji pobarva lasje.

Tako pomlajena zapusti bolnico, gre čez cesto in v tem trenutku jo povozi avto.

Spet se znajde pred Bogom, in mu jezna očita, zakaj je to dopustil? Zakaj je ni rešil?

»Oprosti,« odgovori Bog » nisem te prepoznal« .

Danes na tolsti četrtek želim vsem, ki se počutijo nagovrjene, vse najboljše za god.

Sreda, 22.02.2017

Če razmišljam o ljubezni, o človeku, ki v tem, lahko bi rekel brutalnem svetu, teži za tem, da bi se oborožil do zob, da bi se obvaroval hudega, je ravno to Jezusovo sporočilo za človeka, da bi vnesel ljubezen namesto sovražtva v ta svet, še toliko bolj pomembno. Postavlja se tudi vprašanje, kakšno sled hočem zapustiti na tem svetu. Sem se trudil za dobre medčloveške odnose, in s tem izpolnil Jezusovo sporočilo? Se me bodo ljudje radi spominjali ali pa se bodo zgrozili ob spominu na me?

Torek, 21.02.2017

Danes bi se rad posvetil temi, ki me večkrat zaposljuje.

Že skoraj pol leta živim v Grazu, kot študent. In ko grem nakupovat, včasih pred vhodom v trgovino stoijo berači, ki prodajajo časopis Megaphon. In vedno, če vidim kakšnega prodajalca, in nočem kupiti časopis, ga vsaj pozdravim z nasmehom. Ker vem, da to delo ki ga opravljajo, ni lahko. Če gre kdo na cesto in prosi tujce za dar, mora biti v težki življenski situaciji. Zato sem perpričan, da ima nasmeh tujcu pozitiven učinek, ker si mislim, da če bi jaz bil v tej situaciji, ne bi hotel biti ignoriran.

Tisti prodajalci pa, in to je jasno, skušajo urediti svoje življenje. Z vsakim prodanim časopisom, zaslužijo malo denarja. Organizacija, ki tiska in urejuje vsebino časopisa, ponuja prodajalcem časopis bolj poceni, in z vsakim prodanim eksemplarom se financira vse to. Zato pravijo, da je boljše, če kupiš časopis, kot da daš samo dar.

Ponedeljek, 20.02.2017

Povsod kamor gledamo, lahko opazimo, kako se človek vede do sočloveka. Večkrat je spoštljivo, včasih pa tudi zelo grdo.

Če razmišljam kako bi lahko ljubezen vnašal v moj vsakdan. To lahko storim z majhnimi koraki zavestnega izruvanja žaljivih in hudobnih besed iz mojega besednega zaklada, z potrpežljivim vedenjem do soljudi na cesti, na delavnem mestu ob vsakem srečanju z soljudmi v širšem in ožjem krogu, in to vsak dan. Morda zveni težko, ampak če si enostavno vsak dan rečem „samo danes“, mi bo že uspelo, in tudi če mi spodleti, ne bom obupal.

Nedelja, 19.02.2017

Ko sem bil še otrok, sem slišal za pravilo, ki ga bomo danes slišali tudi pri sv. maši. V evangeliju nam Jezus govori o stari zavezi, in kako so obsojali. Oko za oko in zob za zob, to je bilo pisano in tako so tudi živeli. Vendar, če slišim oko za oko, mislim na pravičnost, na sodbo, ki ima vse za enakovredne, in vsi dobijo pravično sodbo. Ali to ni tudi danes še tako? Ali ne dandanes skušajo sodniki pravično soditi? Ali se ni nič spremenilo, od tedaj ko nam je Jezus povedal, da ta sodba ni sodba v smislu našega očeta. Ni on rekel, da če ti hudobnež udari po enem licu, mu nastavi še drugo?

Morda pa nam niti ni treba hodit na sodišča, obtožiti drug drugega za (oprostite z ta izraz) prazen drek. Kaj če bi vsi ravnali dobro drug z drugim, če bi se spoštovali in ljubili med seboj, kot si je to želel Jezus.