Marko Pandel

Od 20.novembra do 26. novembra 2012

Petek, 25.11.2011
Večkrat po farah slišim skrb, kako bi mladino bolj tesno povezali z vero. Bolj redko kdaj hodijo na prireditve katoliške cerkve in še redkejše k sv. maši. Mnogokrat jim starejši rečemo, da ob nedeljah naj gredo v cerkev. Mnogokrat ne razumemo, da kjub temu, da jim to rečemo, ne gredo.
Zame je jasno, da mladina ne bo obiskovala sv. maš samo, ker jim to drugi priporočajo. To je za mladino premalo. Da tega ali onega sploh lahko prepričamo, da je smiselno obiskovati sv. mašo, moramo sami biti prepričani o tem. Šele če bomo sami radi hodili in to s prepričanjem, bodo mladi opazili, da nam je to osebno važno in čisto sami od sebe sprejeli ponudbo nedeljske maše. Če pa gremo sami samo zato, da nas tam vidijo drugi ali ker se pač spodobi, nam bo vedno težko privlačiti tudi mladino.

Četrtek, 24.11.2011
Ni treba se vsak dan, ko pridemo domov ali ko smo doma, usesti pred računalnik ali televizor in gledati to, kar pač pravkar kažejo, ali surfati po svetovnem spletu. Čeprav je včasih luštno, se nam po gledanju nekako ne zdi smiselno. Da se počutimo aktivni in izenačeni, je treba tudi biti aktiven, iti ven, uživati naravo, delati vsaj malo športa. Če smo aktivni, smo dobre volje, če se pa sploh ne gibljemo in nas nič ne briga, potem smo avtomatično tudi slabe volje.
Nimamo neskončno veliko časa – zato ga preživljajmo tako, da bo za nas same zadovoljivo...

Sreda, 23.11.2011
Kakor vsi vemo, obstaja cela množica različnih ver. Nekatere sploh niso tako različne od naše, v nekaterih pa naša prepričanja iščemo zamanj. Zdaj govorim o priznanih verah, izjemam sekte in čudna stališča, ki nam pripovedujejo o čimprejšnem koncu sveta.
Če si ogledam priznane vere, opazim mnogo enakosti. Najvažnejše izreke si delimo z mnogimi. Na primer 10 zapovedi lahko najdemo povsod, vsaj po smislu. Človek naj živi v dobrem sožitju s svetom okoli sebe. Če izključimo pot, po kateri smo prišli do teh pravil, smo precej enaki. Morda bi v medsebojnem pogovoru z drugimi verami včasih bilo bolj primerno naslanjati se na te skupnosti, kot pa investirati mnogo energije v to, da pokažemo razlike. Vere imajo značaj, da nam na ta ali oni način pokažejo pot, kako lahko pozitivno oblikujemo življenje z okoljem in z drugimi. Če bi vsak razumel svojo vero tako, kakršna je, in tudi tako živel, bi naš svet bil zelo lep svet.

Torek, 22.11.2011
Vzemimo na primer kako zgoščenko: Grem v trgovino in si kupim eno. Zgoščenka je iz plastike, ima premer 12 cm in je debela 1,2 mm – in to vsaka. Zakaj toraj kupim to in ne ono – saj sta enaki?
Seveda, kupim to zgoščenko, in ne ono, ker je na tej nekaj zgoraj, kar rad poslušam, in na drugi nekaj, kar pri meni povzroča glavobol. Ugotovimo, da je to, kar je vidno, enako – vsebina pa je lahko čisto drugačna.
Ob tem primeru vidim paralelo k človeku. Imamo neko embalažo – recimo telo, in nekaj, kar je v tej embalaži notri – recimo človešlo bitje. Če od zunaj pogledamo na človeka, ne bomo vedeli, kaj je vsebina embalaže, ki jo vidimo.
Zanimivo je, da hočemo pri zgoščenki natančno vedeti, kaj se skriva na njej, pri ljudeh nam pa mnogokrat zadostuje samo zunanji pogled, da sodimo.
Nihče nima predsodkov do kake zgoščenke in reče: »O, na tem CD-ju je pa hwišno Avsenik gor – poglej, kak ta že zgleda.
Predsodki do ljudi so pa čisto običajni: »O, ta je pa hwišno len – poglej, kak že zgleda.«

Ponedeljek, 21.11.2011
Vsak v svojem življenju doživlja čase, ko vse teče samo od sebe in mu nič ne manjka. Vsak pa v svojem življenju doživi tudi čase, v katerih je težko in pri katerih res nič ni tako, kot si to predstavljamo. Včasih doživimo tako težke čase, da sami ne vemo več naprej in si sami ne moremo prav pomagati. Naredimo lahko samo to, kar je v naših možnostih. Če pa to ne zadostuje, imamo kristjani pomoč. Svoje skrbi lahko predamo Bogu in prepričan sem, da se on ukvarja s temi našimi težkimi bremeni. Kot rečeno: Sami lahko storimo samo toliko, kot nam je možno, več ni treba. V primeru, da to ne zadostuje, nam lahko pomaga Bog.

Nedelja, 20.11.2011
Sit sem že diskusij o enakopravnosti žene – moža, domačina – tujca, Slovenca – Nemca, belo-črno-rumeno-rdečopoltega, in tudi katoličana, muslimana, evangeličana, ortodoksnega, itd.
Pravzaprav bi moralo biti čisto jasno, da smo vsi ljudje in da imamo že od rojstva naprej enake pravice; saj smo od začetka vsi enaki. Sploh ne bi bilo potrebne nobene diskusije v zvezi s tem.
Vsak dan pa doživljamo, da so nekateri zapostavljeni prav iz teh razlogov. Vidimo in slišimo, da se ne ravna z vsemi enako.
Slutim torej, da se bom znašel še večkrat v diskusijah, ki sem jih že tako sit. Žal je še vedno treba razpravljati o tem, da nam vsem pripadajo enake pravice, ne glede na spol, vero, državljanstvo, barvo kože,...