Nedelja, 27.4.2025

Lepo dobro jutro na današnjo Belo nedeljo, prvo nedeljo po veliki noči. Ime izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih. Bela barva velja za simbol svetlobe, čistosti in nedolžnosti.

Sveti papež Janez Pavel II. je leta 2000 določil Belo nedeljo za nedeljo Božjega usmiljenja, v čast poljski redovnici Faustini Kowalski, ki jo je takrat razglasil za svetnico.

Belino nosi v sebi tudi Belin, bog sonca in svetlobe pri starih Slovenih. Belina so častili tudi v naših krajih, v Noriku, poznejši Karantaniji.

Belin se nikoli ne predstavlja kot strašljiv lik, temveč je dobrohoten, ljudomil lik, saj v vseh upodobitvah desno roko ponuja v pozdrav.

Mogoče pa se danes še posebno zavestno odločimo za dobrohoten pozdrav ljudem, ki jih bomo srečali - danes, na Belo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja.

Ponedeljek, 28.4.2025

V nedavnem pogovoru s prijateljico sva ugotovili, da se prepogosto ukvarjamo s preteklostjo, ali jo pretirano poveličujemo ali pa vlečemo s seboj neke negativne izkušnje. Tako sva v pogovoru prišli na tudi letošnje leto spominjanja na Koroškem.

Spomin na bolesti in travme koroških Slovencev je izredno pomemben, tudi če je spomin negativen, in sicer zato, ker je bila njihova usoda, bol naših prednikov, skozi desetletja zatrta in nepriznana. To postaviti na pravo mesto, je nujno potrebno za nas same in tudi za splošno koroško duševno higieno.

Kljub temu ljudje potrebujemo pozitivno perspektivo in moramo dati spominu mesto, ki nam omogoča, da obenem sproščeno zremo v prihodnost.

Ni prav enostavno, se boriti proti negativnim mislim. Nekateri miselni vzorci nam lahko dolgoročno zelo škodujejo. Zato sem se odločila, da bom duhovno misel tega tedna posvetila negativnim miselnim vzorcem in njihovem odpravljanju.

V znanstveni reviji sem prebrala članek o štirih negativnih, novodobno bi temu rekli: toksičnih miselnih vzorcih, ki nas lahko zelo hromijo in ki naj bi se jih odvadili.

Prvi tak vzorec, če smo kje uspeli, je misel: “Saj to je bila le sreča!”

Manj srečno, da je čas za danes že potekel, zato več o tem jutri. Veselila se bom, če boste spet z mano.

Torek, 29.4.2025

Govorimo o negativnih, ali novodobno: toksičnih, se pravi strupenih miselnih vzorcih.

Gotovo ste si, če vam je kaj uspelo, že kdaj rekli: “Saj to je bila le sreča!” Včasih to drži.

Predstavljajte pa si, da ste v službi zelo dobro opravili projekt in vodja vas pohvali. Ali pa da ste z odliko opravili kak izpit. Kaj vam v tem trenutku šine v glavo? „Super, moje trdo delo se je splačalo!“ ali pa morda le mislite: ‚Saj to je bila le sreča!‘.

Četudi se na prvi pogled zdi, da ni velike razlike v tem, kako se z zadevo spoprimemo, pa vendar je! Prvi odziv je namreč veliko bolj zdrav. Verjetno ste se zares učili za izpit ali vložili veliko truda v svoj delovni projekt. Vaš uspeh temelji na vašem delu - na to ste lahko ponosni.

Če smo nagnjeni k temu, da razloge za pozitivne dogodke vedno iščemo v naključnih zunanjih pojavih, verjetno ne izhajamo iz tega, da imamo nadzor nad svojim življenjem sami. Pa vendar ga imamo! Seveda ne moremo vplivati na vsako zunanjo okoliščino, lahko pa sami odločamo, se učimo in trudimo. In če smo to storili, smo na svoje dosežke lahko tudi ponosni in nanje ne glejmo kot na naključje, ki ga ne obvladujemo.

Sreda, 30.4.2025

Dobro jutro pri mislih o nezdravih miselnih vzorcih, ki nas lahko v življenju ovirajo.

Vzorec, o katerem spregovorimo danes, gre v podobno smer kot tisti, ki smo si ga ogledali včeraj. "Ah, saj to ni nič posebnega...", radi rečemo. Gre za to, kako ravnamo s komplimenti.

Nekdo vam reče, da je vaša nova frizura videti odlično ali da vam je vaša prezentacija zelo uspela. Kako se boste odzvali?

Ali boste tak pozitiven komentar sprejeli in se zanj preprosto zahvalili? Ali pa imate s tem težave in pohvalo takoj relativizirate?

Ali bo vaš intuitivni odziv na kompliment o frizuri morda stavek v smislu: „Hvala, postriči sem se dal samo, da se ne bi videlo moje visoko čelo.“ Ali pa na kompliment o dobri prezentaciji odgovorite: „Hvala, ampak sploh nisem zadovoljna, prevečkrat sem se zmotila.“

Namesto da bi preprosto uživali v komplimentih, se pogosto zatečemo v omalovaževanje same ali samega sebe. To je lahko tudi znak šibkega samospoštovanja. Le zakaj? Saj nam tudi sveto pismo ne pravi le, naj ljubimo svojega bližnjega, temveč naj ga ljubimo tako kakor samega sebe.

Zakaj torej ne bi verjeli vase in se videli v pozitivni luči?

Vaja za danes bi lahko bila: Ko nam nekdo reče nekaj lepega, to preprosto sprejmimo, se veselo zahvalimo in nasmehnimo.

Četrtek, 1.5.2025

Spet nas kliče venčani maj! Začenjamo Marijin mesec in z njim večerne šmarnice; pri nas v Nonči vasi jim pravimo majnik. Že v otroških letih sem ga rada obiskovala in sooblikovala in še vedno rada poslušam Marijine litanije, ki so navdih in tolažba, poleg tega pa čudovito poetična jezikovna zakladnica. Mati dobrega sveta, pribežališče grešnikov, tolažnica žalostnih, podoba pravice, sedež modrosti – prečudoviti vzdevki Matere Božje.

Vse te afirmacije imajo svojo moč. Z njimi v mislih in na ustnicah imamo to moč tudi mi. Iz tega močnega duhovnega vira črpamo moč in tako izžarevamo samozavest. Z našimi mislimi lahko vplivamo nase in tudi na svoje okolje veliko bolj, kot si pogosto mislimo.

Če je prva stvar, na katero pomislimo, ko se soočimo s težko nalogo: „Tega tako ali tako ne bom nikoli zmogla“, potem obstaja velika verjetnost, da je res tako.

Afirmacije v obliki litanij Matere Božje nam pomagajo odgnati negativne miselne vzorce. Če se z zaupanjem lahko naslonimo na ta močni lik, lažje verjamemo vase in v to, da lahko dosežemo veliko več, kot se nam zdi na prvi pogled.

Še dva vzdevka Matere Božje sta mi posebno všeč: Posoda duhovna in Začetek našega veselja – črpajmo torej iz te posode in dovolimo veselju, da vstopi v naše življenje.

Petek, 2.5.2025

Primerjave so del človeške narave. Z vidika evolucijske biologije jih celo potrebujemo, na primer za to, da najdemo svoje mesto v skupini. Toda v današnjem času, času Instagrama in TikToka, se je to primerjanje razvilo do resnično nezdrave skrajnosti in običajno tudi ni preveč realistično.

Na družbenih omrežjih vidimo samo ljudi, ki imajo svoje življenje popolnoma pod nadzorom, so bogati, vitki in lepi ter širijo vtis, ko da se nenehno sončijo na kaki plaži v indijskem oceanu. Seveda tudi ti ljudje niso vedno srečni in se včasih ne počutijo dobro v svoji koži. Tega le ne pokažejo na svojem perfektno urejenem kanalu na Instagramu.

Povsem naravno je, da nam greni samozavest, ko imamo občutek, da drugi vse počnejo bolje od nas. Toda namesto da takoj pomislimo, zakaj nismo tako uspešni in disciplinirani kot oni, lahko poskusimo na situacijo pogledati realno: So navidez glamurozna potovanja res tako zabavna ali ne le stresna za telo in dušo? Tista oseba verjetno veliko dela, da si lahko privošči takšen način življenja. In koliko taka oseba zares uživa, ko pa očitno večino časa porabi za fotografiranje

za družbene medije in ustvarjanje nekega videza? In je včasih tudi negotova in se ne počuti tako privlačno, kot se kaže na Instagramu.

Če se zasačimo pri misli, da za kaj nismo dovolj dobri, si prikličimo v spomin, da stvari pač niso vedno tako popolne, kot se zdijo – ne pri meni in tudi pri drugih ne. In si najdimo svoje zadovoljstvo v svojem okolju.