Nedelja, 31.06.2026

Danes obhajamo praznik dveh korenin naše Cerkve, Petra in Pavla, ki izstopata iz skupine apostolov. Peter in Pavel sta dva povsem različna značaja. Pravtako različna je tudi njuna pot preobrazbe, ki sta jo prehodila od ribiča oziroma izobraženca do dveh glasnikov vere. Pot do sprejemanja Kristusovega nauka pri obeh nikakor ni bila ravna, prav narobe, prvaka med apostoli sta dober primer za človeške šibkosti, ki se pa naposled preoblikujejo v dosledno sprejemanje nove vere in pričevanje s smrtjo. Peter se je na eni strani izkazal kot tisti, ki je z besedami: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16) razkril Kristusovo pravo naravo in ga pravtako v trenutku nemoči, strahu in stiske trikrat zatajil.

V današnjem berilu iz apostolskih del beremo, kako je kralj Herod stegnil roko in z mečem umoril Jakoba, Janezovega brata. Nato pa je dal zgrabiti še Petra in ga vrgel v ječo. Peter se zave, da ga je Bog rešil iz ječe in je v tem zaupanju lahko nadaljeval oznanjevanje do te točke, ko ga je ta isti Bog ponovno preizkusil, in ga tokrat Peter, ki je dozoreval v veri, ni več zatajil ter sklenil življenje na križu. Pavla pa, ki je bil razgledan, učen, svetovljan in prvotno preganjal Kristjane, je dogodek v Damasku docela spremenil. Postal je glavna osebnost, ki je širila krščanstvo proti zahodu. Nekateri poznavalci ga smatrajo kot najpomembnejšo osebnost apostolske dobe.

Da spadata Peter in Pavel med osrednje osebnosti naše Cerkve, je dokaz za to, da človeške šibkosti niso ovira na poti spoznavanja, preoblikovanja ter uspelega življenja. Potrebni so razumevanje, odprtost, pripravljenost za spremembe in doslednost pri uresničevanju slednjih.

Ponedeljek, 01.06.2026

Hudobni vinogradniki ubijejo dediča

Slavi moja duša Gospoda,

in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!

Slavi moja duša Gospoda,

ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!

On odpušča vse tvoje krivde,

ozdravlja vse tvoje slabosti,

rešuje pogina tvoje življenje,

te venča z milostjo in usmiljenjem.

Usmiljen in milostljiv je Gospod,

potrpežljiv in zelo milosrčen;

ne vojskuje se vedno,

ne jezi se na veke.

Ne ravna z nami po naših grehih,

ne vrača nam po naših krivdah.

Kakor je nebo visoko nad zemljo,

tako vse presega njegova milosrčnost.

Torek, 02.06.2026

Bog kaznuje Sodomo in Gomoro

Včeraj smo slišali berilo o Sodomi in Gomori in o tem, kako je Bog zaradi pravičnih pripravljen prizanesti krivičnim. Gre za zgovoren primer Gopodovega usmiljenja. Nastaja vtis, kakor da bi Abraham barantal z Gospodom. Zniža ceno od petdeset na deset. In kljub vsemu je Gospod pripravljen popustiti. Njegovo zaupanje v človeka kljub njegovim slabostim je, kot kaže, neomajno. Današnje berilo ima sicer naslov: Bog kaznuje Sodomo in Gomoro, kljub temu pa je polno Gospodovega razumevanja. Prizanese Lotu in ga želi rešiti. Ponudi mu beg v gorovje. Lot odgovori: »Ne tako, Gospod! Glej, prosim, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in veliko je tvoje usmiljenje, ki si mi ga skazal, da si mi rešil življenje. Toda jaz se ne morem rešiti na gorovje: mogla bi me zadeti nesreča in bi moral umreti. Glej vendar, tu blizu je mesto, kamor bi mogel uteči.« In Gospod prizanese tudi temu mestu, da se Lot lahko zateče tja. Zgodba o Sodomi in Gomori potemtakem ni le zgodba o uničevanju, je še posebej zgodba usmiljenja in neomajnega zaupanja Boga v človeka.

Sreda, 03.06.2026

Poživimo v sebi Božjo milost

V današnjem berilu beremo iz pisma, ki ga je Pavel pisal svojemu učencu Timoteju iz ječe. Pravi: „Hvaležen sem Bogu, ki mu služim od dedov s čisto vestjo, kakor imam v svojih molitvah noč in dan vedno tebe v spominu. Zaradi tega te spominjam, da poživiš božjo milost, ki je v tebi po polaganju mojih rok. Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti. Ne sramuj se torej pričevanja o našem Gospodu in ne mene, njegovega ujetnika, marveč trpi z menoj za evangelij po moči Boga.“ Pričakovali bi lahko, da Pavel sam tarna nad lastnim položajem, saj ni več svoboden in v ječi. Pa se zgodi ravno narobe. On opogumlja svojega učenca, naj se ne boji in hodi s pokončno držo in hkrati v ljubezn in razumnsoti. Poseben dar je v primeru lastnega težavnega in izglednega položaja se ne udati samopomiljevanju marveč bodriti in opogumljati druge. Razlog za tako hrabro držo je v primeru Pavla globoka vera in zaupanje v Boga, ki je kakor je prepričan,vedno na negovi strani.

Četrtek, 03.06.2026

Jezus utrdi Tomaževo vero

Današnje berilo o Tomažu, ki potrebuje dozazila, da lahko veruje, spada med znane zgodbe o pomanjkljivi veri. V današnjem berilu beremo: »Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!« Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.«

Ne videti in verovati je vsekakr izziv še posebej v današnjem svetu, v katerem ima pomembno mesto to, kar se vidi in lahko otipa. Materialne dobrine okoli nas imajo vsekakor svoj pomen in nam lahko lajšajo življenje. Ne gre pa pozabiti, na duhovne razsežnosti in potrebe človeka, ki dajejo smisel življenju, ga v težavnih trenutkih nosijo in omogočajo družbo, v kateri je človek v središču pozornosti.

Petek, 04.06.2026

Ljubezen do Rebeke potolaži Izaka

Sara je umrla in Abraham je prišel po njej žalovat in jokat in jo je pokopal v kanaanski deželi. Abraham je bil star in prileten in Gospod ga je v vsem blagoslovil. Tedaj je rekel najstarejšemu hlapcu svoje hiše: »Zaprisežem te pri Gospodu, Bogu nebes in Bogu zemlje, da ne vzameš žene mojemu sinu izmed hčera Kanaancev, med katerimi prebivam, ampak da pojdeš v mojo deželo in k moji rodovini in dobiš ženo mojemu sinu Izaku.«

Čez dolgo časa je prišel Izak iz puščave. Proti večeru je šel na polje premišljevat. Ko je povzdignil oči in pogledal, glej, so prihajale kamele. Tudi Rebeka je povzdignila oči in videla Izaka. Spustila se je s kamele in rekla hlapcu: »Kdo je ta mož, ki nam prihaja naproti po polju?« Hlapec je odgovoril: »To je moj gospodar.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila. Nato je hlapec povedal Izaku vse, kar je opravil. In Izak jo je peljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko in mu je postala žena in jo je ljubil. Tako se je Izak potolažil zaradi izgube svoje matere.