Pavel Zablatnik

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Pavel Zablatnik(pz)

Velikonočna nedelja, 31.3.2024

V teh minutah poslušamo po naših cerkvah velikonočno hvalnico, himno, ki se je ohranila skozi stoletja in je po svoji obliki in vsebini edinstvena v liturgiji in cerkvenem letu. Popelje nas skozi zgodovino odrešenja, kako je Bog pripravljal vse ljudi na velikonočno skrivnost, na vstajenje Jezusa od mrtvih. Z njo odpiramo veliko noč, najstarejši in največji praznik kristjanov. Priznavamo, da je Jezus, ki je vstal od mrtvih, vzrok in vir krščanske vere. Evangeliji in drugi dokumenti nove zaveze pričajo o zmagi življenja nad smrtjo in s tem povezanem upanju, ki ga prejemamo od Boga. Otroci sonca smo, otroci luči, povezani z naravo na izjemnem modrem planetu, ki plove skozi neskončno vesolje. Pravzaprav neverjetni čudež, nad katerim more človek le obstrmeti. Kako to predelati brez božje pomoči? Brez nevidnega Boga, ki v svoji roki drži čudežni atom iz katerega so nastale vse bivajoče in nebivajoče stvari? Leto za letom ga prepoznavam v svetlobi vigrednega sonca, ki prebuja naravo, odpira cvetove in vliva novih moči. Kako drugače naj bi ga imenoval, kakor neminljiva ljubezen.
Veseli se vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana.


Velikonočni ponedeljek, 1.4.2024

April, april … prav gotovo se spominjate šaljivih oslarij, ki smo jih na prvi dan meseca aprila uganjali v krogu svojih znancev in prijateljev. Letos pa je ta dan tudi velikonočni ponedeljek, drugi praznični dan po premagani smrti. Kako dobro, da imamo na voljo dodaten dan za premislek o veliki tragediji in zmedeni radosti, z Jezusom, ki zajaha osla ob slavnem prihodu v Jeruzalem, ki potem tako strašno konča na križu in že tretji dan za tem premaga smrt. Smrti ni več! Kako naj bi mogel človek to dojeti? April, april?
Do danes raziskujejo znanstveniki in teologi zgodovinska dejstva Jezusovega življenja in tudi skrivnostni dogodek vstajenja. Ne morejo se opreti na nedvoumne dokaze, temveč le na izkušnje ljudi, ki so srečali vstalega Kristusa. Ženske, moški, bolj ali manj izobraženi, priznane osebnosti, izobčenci, vse in vsi po vrsti priče pozitivne spremembe v svojem življenju. So priče izrednega doživetja in vir upanja, ki ga je treba deliti, saj slehernega človeka vodi v pustolovščinah življenja. Pa naj bo april, april. Do globine vesele novice nikakor ne more seči.

Torek, 2.4.2024

Tretji dan po velikonočni skrivnosti vstajenja od mrtvih, smo nujno vabljeni na sprehod z vsemi čutili, saj tudi Jezusova učenca, potrta od velike tragedije, ne moreta drugače. Na svoji poti v Emavs najdeta čas, da odpreta oči za pisano vigredno naravo, da odpreta ušesa ob zvočnem rajanju ptic, da z nosom ujameta vonj brsteče božje lekarne, da na jeziku okusita zdravilno moč od sonca obsijanih marjetic, da s prsti otipata mehko blazino pašnikov, da s stopali začutita sveže razorano polje in da se s kožo odpreta rahlemu vigrednemu pihljanju.
In vendar se je v teh dneh nekaj odločilno spremenilo. Nekaj, kar presega zgolj telesna čutila in neposredno sega do srca. Nekaj, kar premaguje dvom, lajša skrbi, blaži bolečino, odpira prostor, krepi dih in prinaša globok mir. Kakor, da bi odslej bil nekdo stalno ob strani, nevsiljivo, dobrohotno in prijateljsko. Nekdo, ki pozna življenje, ki se spozna na skrivnosti, ki ve za sadove neskončnega razvoja iz roda v rod, ki pozna hrepenenje človeka, ki išče srečo in izpolnjeno življenje tukaj in zdaj.
Pomaga konkretno, s koščkom kruha in požirkom vina za neminljivo življenje sredi sveta.

Sreda 3. aprila

Danes je čas za oddih! Kakšen oddih bodo protestirali dijaki in učitelji, ki z današnjim dnem spet s polno paro stopajo v šolski vsakdan. Želimo jim prijeten štart vmes pa le tudi nekoliko trenutkov za počitek in premislek o kopici sporočil iz preteklih počitniških dni.
Priporočam primeren prostor, kjer se dobro počutimo. Lahko bi to bil prijeten naslonjač, klopca v naravi ali izbrani sakralni prostor. Ne potrebujem nič, nobenih strokovnih nasvetov iz številnih priročnikov. Edino merilo sem sam/sama, ki v sebi zaznavam enakomeren utrip srca in uživam ob sproščenem odmoru. Enakomerno in zavestno diham, da tako obenem poživljam ter praznim dušo in telo.
Prijetno umirjen in sproščen povabim trenutek, misel, da kakor svetlobni žarek krepkeje posije v mojo notranjost. Veliko je radostnih impulzov, ki so me spremljali v preteklih dramatičnih in presenetljivih dneh. Luč, toplota, zeleno, modrina, objem, lepota. Ostajam pri izbranem trenutku in vse drugo opustim. Za minuto ali dve. Prijeten dan želim.

Četrtek, 4. aprila

Četrtek je in čas za blagoslov, čas za potrdilo, čas za dobro spodbudo. Blagoslov, ki velja v malem in velikem, v ožjem in širšem življenju. V krogu družine, med prijatelji in znanci, kakor tudi po vsem svetu, ki se bori z velikimi izzivi. Dnevna poročila o vojnih spopadih, o nasilnih grožnjah in smrtonosnih arzenalih z orožjem, o begu in upanju na azil ter hrepenenju po življenju v miru.
Zato naj danes blagoslovi to hišo doma in po svetu prijazno obličje Boga, naj nad to hišo svetlo zasije nasmeh nebes in naj bode v tej hiši dobrota ljubečega Bog.
Spomnimo se Jezusovih besed: Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi in hčere. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Petek, 5. aprila

Z vigrednim blagoslovom beli nedelji naproti, ki jo obhajamo pojutrišnjem, osem dni po veliki noči. Vsem, ki smo pri krstu odložili staro in z Jezusom oblekli novo življenje je teologinja in psihoterapevtka Antje Sabine Naegli podarila lepo velikonočno pesem kot vigredni blagoslov:
Ko pomislim na blagoslov ne morem mimo spomladanskega deževja, ki diši po rodovitni zemlji in okópan v sončni svetlobi, bornost golega zimskega vejevja spreminja v žareče zeleno.
Ob vsakem vigrednem dnevu raste v meni hrepenenje, da nekdo neutrudno in previdno zaliva sušo mojih dni. Vztrajno vabi skrivno življenje, da se končno odpre svetlobi.
Lepše ne bi mogel opisati nadvse občutljivi velikonočni dogodek, ki je prenovil ves svet.