Nedelja,16. 4. 2023

Lepo vas pozdravljam na današnjo drugo velikonočno nedeljo. Znana je kot bela nedelja, od leta 2000 je imenovana tudi nedelja Božjega usmiljenja.

Naziv »bela nedelja« izhaja iz zgodovine, saj so nekoč novokrščenci, ki so med velikonočno vigilijo prejeli zakrament svetega krsta, še ves teden po veliki noči prihajali k sveti maši v belih oblačilih.

Bela barva ima, kot sem prebral v verskem tedniku Družina, v bogoslužju močan pomen, saj predstavlja predvsem čístost. Zaznamuje nekatere dneve v velikem tednu: na veliki četrtek, na dan, ko je Jezus postavil sveto evharistijo, je mašni plašč bele barve. Prav tako je na veliko noč duhovnik oblečen v belo, ki skupaj z zlato barvo daje poseben sijaj in veličino temu prazniku.

Belo barvo nosi duhovnik še na božič, ob Gospodovih in Marijinih praznikih, pri zakramentih svetega krsta, svetega zakona in mašniškega posvečenja.

Bela simbolizira mir in čístost, nedolžnost, resnico in nov začetek – naj bo začetek tedna v znamenju bele barve.

Ponedeljek,17. 4. 2023

Ponedeljek je – kot že pove ime sámo – dan po nedelji, tokrat je dan po tako imenovani beli nedelji.

Tudi ponedeljek lahko povezujemo z barvo – v angleško-nemškem okolju je modri ponedeljek dan, ko so v obrti podaljšali konec tedna in niso delali. Moder pa je dan zato, ker so barvarji položili blago, ki so ga želeli barvati, v barvno kopel in ga potem posušili – blago je dobilo moder odtenek. Medtem ko so čakali, da se posuši, so imeli prosto, saj so čakali, da pomodri.

Vedeti pa je tudi treba, da je nekdaj trajal delovni teden od ponedeljka do vključno sobote in je bila le nedelja prosta – ali še to ne. Danes se diskutira o štiridnevnem delovnem tednu ...

Seveda pa lahko modro barvo razumemo ob ponedeljkih tudi kot znamenje začetka delovnega tedna – pajác je enodelno delovno oblačilo iz hlač in bluze z rokavi ali brez njih in je po navadi modre barve.

Vsekakor pa velja – delo lahko odložimo za kak dan, a opraviti ga bo le treba ... bodimo modri in se ga lotimo takoj.

Torek, 18. 4. 2023

Če sta bila v prejšnjih dveh mojih razmišljanjih nedelja bela in ponedeljek moder, katere barve je potem torek?

Pri brskanju po spletu lahko najdete različne dodelitve barv posameznim dnevom tedna. Našel sem podatek, da velja na Tajskem starodavno astrološko pravilo, ki dodeljuje dnevom barvo božanstva, ki varuje ta dan.

Za torek je to Mangala, poosebitev planeta Mars. Njegova barva je roza.

Pridevnik roza je – po Slovenskem etimološkem slovarju - prevzeto iz nemščine ali italianščine, nastal iz latinske besede rosa za vrtnico. Prvotno torej pomeni ‛rožnat, takšen kot cvet divje rože, šipka’.

Z besedno zvezo gledati kaj v rožnati luči, skozi rožnata očala izražamo, da kaj gledamo ali želimo videti lepše, kot je v resnici.

A morda si prav na današnji dan dovolimo in privoščimo rožnate sanje in rožnate upe ...

Sreda, 19. 4. 2023

Po včeraj omenjenem tajskem astrološkem koledarju je sredi namenjena zelena barva, njen planet je Merkúr, božanstvo pa Buda.

Zelena je barva pomladi, pomladnega prebujanja narave. Slovenski slovar frazemov pozna vrsto besednih zvez oziroma fraz, povezanih z zeleno barvo.

Negativni frazemi so na primer bíti zelèn od zavísti, izgubiti kàj za zelêno mízo, zelèn od jéze. Pozitivni frazemi so na primer iméti zelêne pŕste, kar pomeni biti uspešen pri gojenju razstlin, príti ali zlesti na zelêno vêjo, kar pomeni si gmotno, materialno, denarno opomoči.

Govorimo tudi o zelenem zlátu. Frazem zeleno zlató temelji na metaforičnem poimenovanju nekaterih naravnih strateških surovin ali kultur, značilnih po zeleni barvi: gozdovi, hmelj, oljke. Sestavina zlato kaže na njihovo vse večjo vrednost v današnjem svetu, ki mu grozi ekološka katastrofa.

V času, ki ga preživljamo, pa je zelena še posebej barva upanja in novega začetka, kakor ju izražata frazema prižgáti zelêno lúč za kàj in sésti za zelêno mízo: Upamo, da se bo v doglednem času prižgala zelena luč za globalno varstvo okolja in naravnih resursov in da se bodo za zeleno mizo začela pogajanja o miru v od vojne zaznamovanih področjih ...

Četrtek, 20. 4. 2023

Ta teden nas spremljajo barve posameznih dnevov tedna – nedelja je bila bela, ponedeljek moder, torek rožnat in sreda zelena.

Četrtek je po tajskem astrološkem koledarju, ki sem ga našel na spletu, oranžen – tako kot planet Jupiter, ki ga simbolizira.

Oranžna barva je rdečkasto rumena; v Slovarju slovenskega knjižnega jezika so primeri: oranžna svetloba zahajajočega sonca; oranžni abonma, to je abonma z vstopnicami oranžne barve; oranžna revolucija – to so bili protesti proti nepoštenim, potvorjenim volitvam z zahtevo po njihovi ponovitvi proti koncu leta 2004 in v začetku 2005 v Ukrajini.

Oranžerija je stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin. Oranže ali pomaranče so sad oranževcev ali pomarančevcev, to je južnega drevesa ali grma z oranžnimi užitnimi sadovi. Križanec limone in pomaranče je grenivka ali grenka pomaranča, ki je grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča pa je jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu.

Oranžna barva nas je povezala v današnji jutranji misli z dvema kriznima področjema – Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Oranžno je zahajajoče sonce – naj mu sledi jutranji svit novega, mirnejšega dne …

Petek, 21. 4. 2023

Ta teden so vas pospremile misli o barvah, ki jih lahko povezujemo z dnevi tedna.

Začeli smo teden z belo nedeljo, končamo ga z njenim barvnim nasprotjem – črnim petkom.

Črni petek je označba za petek, ki ga povezujemo z usodnim, tragičnim zgodovinskim dogodkom. Najbolj znani črni petek je 25. oktober 1929, dan zloma newyorške borze kot znamenja svetovne denarne in gospodarske krize.

Črni petek pa je – v nasprotju s prej omenjenim – označba za začetek zimske razprodaje, najprej v Ameriki, sedaj pa že po vsem svetu. Akcije črnega petka so torej znamenje potrošniške družbe in možnosti ugodnega nakupa, torej ekonomskega razcveta.

Tako je črni petek gospodarskega zloma danes simbol možnosti, nastalih z gospodarsko rastjo … torej ni vse črno, kar se morda kot táko prikazuje, saj se za njim lahko skriva nekaj povsem drugega. Tudi za belo barvo je lahko po eni strani hlad, mraz snega in ledu, ali pa po drugi strani bela toplega gosjega perja in angelskih peruti.

V naravi poznamo pojav prebarvanja, iz temnosivega piščanca zraste bel labod, iz črnega žrebeta beli lipicanec ...

In s to mislijo, da ni ali črno ali belo, temveč da je lahko in to in drugo, za črnim tudi belo se poslovim z zahvalo, da ste me poslušali v tem tednu – naj nam bodo dnevi čim bolj rožnati ...