Nedelja, 15.02.2026

Papež Leon XIV. je leta 2026 razglasil izredno sveto leto v spomin na 800. obletnico smrti svetega Frančiška Asiškega. Naj nas ta svetnik spremlja tudi ta teden.

Smo v pustnem času. Katere vloge so bile namenjene Frančišku? Kaj je preizkusil? In katero vlogo je na koncu utelešal?

Mati mu je vcepila francosko kulturo, njeno lahkotnost in glasbo. Dala mu je ime Francesco, kar pomeni "mali Francoz". V tej vlogi je kot otrok in najstnik zelo užival. Rad je pel, igral kitaro in se družil.

Njegov oče je tržil s tkaninami in imel lastne tkalnice. Fino oblečen, kar se spodobi za trgovca s tkaninami, naj bi šel po njegovih stopinjah.

Vendar si je želel postati vitez. Vojni junak, borec, pogumen in zmagoslaven. Toda vitezova sreča je bila kratkotrajna. Bil je ranjen in ujet. Njegov domižljeni grad je bil uničen.

Eno vprašanje ga je zdaj mučilo: Kaj naj v resnici storim, kaj bi Bog lahko hotel od mene?

Pred križem v cerkvi je zaslišal Jezusov glas: Frančeško, hodi za menoj!

Zdaj je začel razdeliti svoj denar revnim in bolnim povijal rane s finimi krpami od očeta. To ni bil Francesco kot je bil nekoč. In oče ga je postavil pred izbiro. Slekel je njegova oblačila in izbral oblačilo revščine in revnih, kar naj bi postalo njegovo bogastvo.

Nenadoma je mogel igrati povsem novo vlogo kot menih, graditelj cerkva, obnovitelj, ustanovitelj redovnega reda, glasbenik, pridigar, skrbnik, angelski ljubimec, pravzaprav kot drugi Kristus, celo zaznamovan z njegovimi ranami.

Kaj so moje življenjske sanje? Kaj ima Bog pripravljeno zame?

Lahko poskusimo in začutimo to z neuspehom in uspehom. Bog ima za nas pripravljeno pustolovščino.

Ponedeljek, 16.02.2026

S svetim Frančiškom kot virom spodbude in navdiha lahko tudi mi prepotujemo te dni.

Na pustni ponedeljek, zan kot rožni ponedeljek, nam sveti Frančišek podari zgodbo svojega drugega spreobrnenja:

Ko je na novo našel vero in odnos z Jezusom Kristusom, ki ga je osebno nagovoril pri molitvi v cerkvi: »Frančeško, pridi za menoj!« - si je vzej se več časa za molitev in meditacije evangelija. Začel je deliti svoj denar z ubogimi. Ko pa je zavohal, kako tisti ubogi in posebno gobavci smrdijo, je imel velike težave, ker se mu gnusilo. Enkrat po maši, ko je spet šel domov, je srečal gobavca. Takrat ni samo dal denar. Je čutil veliko ljubeznije v sebi za njega, ga poljubil in ta grozen gnus ni več motil.

Pozneje je rekel, da je Gospod sam odprl vrata srca. Zdaj je mogel služiti tudi tistim, ki so bili osamljeni in niso dobili prave pomoči. Naenkrat je živel v veselju Gospoda in ni trajalo dolgo, da so tudi drugi prišli k njemu. Kot prijateli ubogih so se našli v Bogu.

Pust je tudi čas, da na sebi lahko nekaj spremenimo. Ubogi lahko praznujejo, vsak lahko igra novo vlogo. Iščimo tudi mi kontakt, kar ni vedno udobno za nas in kjer imamo celo vtis, da nam smrdi. Danes to lahko vadimo v igri. To naj nam daje pogum ne samo deliti denarja, temveč življenje. To naj nam odpira vrata, da se kot ubogi in z ubogimi se najdemo v Bogu.

Torek, 17.02.2026

S svetim Frančiškom kot virom spodbude in navdiha lahko tudi mi prepotujemo te dni.

Ko se danes končajo pustni sprevodi , se pustni lik sam požge. Hrupni karneval pustimo za seboj in damo osebi za maskami priložnost, da lahko resnično zaživi.

Po svojem drugem spreobrnjenju je sveti Frančišek začel skrbeti za gobavce. Iz svojega doma je prinašal najboljše tkanine in jih uporabljal za boljše zdravljenje odprtih ran. Nekaj ​​tkanin je celo prodal, da bi kupil primerna mazila in zdravila. Njegov oče s tem ni bil prav nič zadovoljen. Kaj se bo zgodilo s poslom s tkaninami? Kam bo vse to vodilo? Zato mu je prepovedal nadaljevati in mu zagrozil, da ga bo razdedinil, če ne bo nehal.

Kako naj se odloči Frančišek? Božjo ljubezen v Kristusu je odkril ne le v evangelijih, ampak tudi v svojem življenju ob boku revnih. Predal se je zaupanju. Slekel je draga oblačila svojega zemeljskega očeta, da bi odslej živel kot sin nebeškega Očeta. Čeprav je Cerkev takrat pogosto skrenila s poti evangelija, je škof, ko je stal popolnoma nag kot novorojenček na trgu pred hišo svojega zemeljskega očeta, prišel in ga povil v svoj plašč – znak potrditve njegove nove poti.

Pisana oblačila posvetnih užitkov je zamenjal z oblačilom najrevnejših med reveži. Tako tudi mi danes odložimo svoje karnevalske kostume, da bomo v postnem času, ki se zdaj začenja, skupaj s Frančiškom odkrili, kaj ima Bog še večjega pripravljeno za nas. Poglejmo globoko vase in sledimo poti hrepenenja po nečem večjem od vsega drugega.

Sreda, 18.02.2026

S svetim Frančiškom kot virom spodbude in navdiha lahko tudi mi krenemo po njegovi poti.

Včeraj so sežgali karnevalski lik, danes pa v mnogih cerkvah delijo pepel kot simbol kesanja. Veliko je minljivega; na dan naj bi prišlo to, kar je neminljivo, bistveno in navsezadnje trajno. Pepel ni le starodavni simbol pokore, spreobrnjenja in obnove. Še danes se uporablja za pripravo luga za čiščenje, je pa tudi dobro gnojilo, ki omogoča, da življenje ponovno zacveti.

Frančišek je pustil za seboj zunanji sijaj in si oblekel spokorno oblačilo barve pepela. Za pas si je izbral preprosto vrv, ki ji v latinščini pravijo tudi cingulum. Od takrat naprej si je želel biti opasan in voden od Kristusa. Na vrv je naredil tri vozle, ki bi ga nenehno spominjali, kaj nam Jezus svetuje v evangeliju:
Prvič, sprejeti revščino in biti na voljo ljudem v njihovi revščini in stiski;
Drugič, poslušati Boga in biti svoboden v poslušnosti Njemu v poslušanju drug drugega. Delati to, kar je prav in se zato zavzemati.
Tretjič, izbrati celibat in čistost srca zavoljo nebes, se tako osvoboditi vsake oblike zlorabe v človeških odnosih ter ljubiti brez skritih motivov in živeti za drugega, kakor hoče Gospod.

Če te tri vozle svetega Frančiška povežemo z današnjim evangelijskim berilom, so lahko zelo učinkoviti tudi za nas:
post kot svobodno izbrano revščino na poti odpovedovanja,
molitev kot poslušanje Boga in združitev z njim
ter delati dobro kot konkretno vajo, da smo tu drug za drugega in gradimo dobro kot prijatelji življenja

Četrtek, 19.02.2026

S svetim Frančiškom kot virom spodbude in navdiha lahko tudi mi krenemo po njegovi poti.

Mir se tako v velikih kakor majhnih pogledih pogosto zdi kot neverjetna sreča. Kar se ljudem zdi nemogoče, nam podarijo nebesa. Bolj ko je bil sveti Frančišek napolnjen z duhom evangelija, bolj je postajal človek miru. Z njim morda lahko tudi mi v tem času ponovno postanemo ljudje miru.

Le nekaj poudarkov oziroma nagibov:

1. Mir se začne srcu: Če nekdo ni v miru s seboj, naj si vzame kratek odmor, da se spet zbere. Naj se umakne v svojo sobo in gre k tistemu, ki pravi: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni, in jaz vam bom dal počitek."

2. Zgodba o Volku iz Gubbija nas še danes opominja, da si ne delajmo za sovražnika hudega volka, temveč iščimo upravičeno potrebo za dobro rešitev.

3. Iščite tisto, kar nas združuje, in ne tisto, kar nas ločuje. Frančišek je sultana v Egiptu obiskal popolnoma neoborožen in mu, pa tudi križarjem v Jeruzalemu, predstavil evangelijsko pot, ki se odpoveduje vsem oblikam oboroženega nasilja. Ker je bil mož zaupanja, lahko frančiškani še vedno skrbijo za sveta mesta Jezusa Kristusa v Izraelu, tudi pod islamsko oblastjo.

4. Uvedel je dnevno trikratno zvonjenje zvonov za molitev Angel Gospodov, da bi se vsak dan združili z Nebom v želji po miru doma.

5. Jezusovo odpuščanje in njegovo molitev za sovražnike na križevi poti je postavil kot merilo, da bi bil vrelec miru in usmiljenja vrel še danes.

Končno nam je dal molitev, ki se hrani iz evangelija miru in nas združuje z njim.

Gospod, naredi iz mene orodje Tvojega miru, da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašal ljubezen, kjer vlada krivica, duha odpuščanja, kjer vlada nesloga, slogo, kjer vladajo zmote, resnico, kjer je dvom, zaupanje, kjer je obup, upanje, kjer je tema svetlobo, kjer je žalost, veselje. Gospod, naj si manj prizadevam, da bi bil potolažen, kot da tolažim, da bi me razumeli, kot da razumem, da bi me ljubili, kot da ljubim. Kdor namreč daje, bo prejel, kdor pozabi nase, bo našel, kdor odpušča, mu bo odpuščeno, in kdor umre, bo obujen k novemu življenju. (molitev za mir, ki jo pripisujejo sv. Frančišku.

Petek, 20.02.2026

S svetim Frančiškom kot virom spodbude in navdiha lahko tudi mi kmarimo v teh dneh.