Martin Horvat

Martin Horvat (gv)
Martin Horvat (gv)

Nedelja, 28. april 2024

Danes je že péta velikonočna nedelja. Skoraj ne morem verjeti, da smo že polne štiri tedne oddaljeni od velikonočne ALELUJE, ko nam je duhovnik ali kantor zapel trikrat ALLEUJA.

Ja, ALELUJA na veliko noč vedno zazveni mogočno.

Toda ALELUJA, pojemo vsako nedeljo in praznik, razen postne in adventne nedelje.

Zakaj pojemo ALELUJA vsako nedeljo in praznik? Zato, ker je vsaka nedelja mala velika noč. Vsako nedeljo nas odpev ALELUJA spominja, da je Jezus vstal od mrtvih.

Zato vabim vse vas, ki poslušate te moje besede, da danes glasno, mogočno in z veseljem zapojete pri sveti maši ALELUJA. Ja, Kristus je vstal enkrat za vselej in nas enkrat za vselej odrešil s svojim trpljenjem. In prav zato, ker nas je Kristus odrešil, naj danes mogočno zazveni ALELUJA pri sveti maši, ki se je boste udeležili.

Ponedeljek, 29. april 2024

Danes goduje Katarina Sienska, devica, cerkvena učiteljica in je skupaj s sveto Edith Stein in sveto Brigito Švedsko sozavetnica Evrope. Tri žene - in so sozavetnice Evrope. Vse tri so za sozavetnice imenovali papeži, ker so ugotovili, da je vsa Evropa preko teh velikih treh žena prejela veliko duhovno moč.

Sveta Katarina Sienska je živela le 33 let v štirinajstem stoletju. Živela je v času, ko papež ni bil v Rimu, temveč v južnem francoskem mestu Avignonu in to od leta 1309 do leta 1376. S svojo duhovno močjo ji je uspelo nagovoriti papeža Gregorja XI, da se je leta 1376 vrnil v Rim. Katarina pa se je vrnila v svoje rodno mesto Sieno, prelepo toskansko pokrajino. Naj tudi nas spremlja misel, ki jo je sama napisala: »O Božje usmiljenje! Naj se obrnem kamorkoli, ničesar drugega ne najdem kakor usmiljenje«

Torek, 30. Aprila 2024

Tudi danes bom nekaj spregovoril o današnjem svetniku papežu Piju V., ki je živel od leta 1504. do 1572.

Bil je velik častilec Matere Božje, zato je rad molil rožni venec. Zapisal je, da je vse, kar je kot papež dosegel, je dosegel z molitvijo. Čutil je, da preko Marijine priprošnje dobiva moč za vodenje katoliške Cerkve.

Uvedel je praznik rožnovenske Matere Božje, ki ga praznujemo 7. oktobra, v litanije Matere Božje je dodal vzklik: Pomoč kristjanov.

Pred smrtjo je zapisal sledeči stavek: Gospod, pomnoži moje trpljenje, pa tudi mojo potrpežljivost, vse darujem, da bi ljudje bili dobri ljudje, tisti, ki so pa kristjani, da bi bili dobri kristjani.«

Sreda, 1. maja 2024

Danes je 1. maj, praznik dela, ki so ga sprejeli leta 1889 na kongresu delavskih strank v Parizu kot spomin na delavske proteste, ki so se zgodili v Chicagu v Združenih državah Amerike.

Danes je tudi praznik svetega Jožefa delavca, ki ga je uvedel papež Pij XII in to 1. maja leta 1955.

Papež Pavel VI. je na sedežu Mednarodne organizacije dela v Ženevi rekel. »Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca! Temveč vedno delo za delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!«

Danes smo tudi vstopili v mesec maj, ki je posvečen Mariji, / šmarnicam. Ja, naše kapele, križi in farne cerkve bodo oživele s šmarnicami. Naj bo vsak obisk šmarnic blagoslov za življenje!

Želim vam prijeten in blagoslovljen praznik dela, praznik Jožefa delavca in naj vam bo blagoslovljen ves mesec maj, mesec, ki je posvečen Materi Božji in šmarnicam!

Četrtek, 2. maj 2024

Danes vam bom povedal nekaj o svetem Atanaziju, ki je bil škof in cerkveni učitelj.

Bil je doma v Aleksandriji, ki je glavno morsko pristanišče v Egiptu.

Živel je v 4. stoletju in je postal aleksandrijski patriarh. Ima čast cerkvenega učitelja in velja za velikega bojevnika zoper arijance, ki so tajili Jezusovo božjo naravo. Njegovo škofovanje je bilo nepretrgan boj in mučeništvo. Sicer ni padel pod mečem in delal čudežev. Čudež njegovega življenja je bila njegova neustrašenost. Moral je petkrat v pregnanstvo in je tako preživel dvajset let ločen od škofijskega sedeža.

V bridkostih se je vedno tolažil z izrekom: “Ta oblaček bo šel kmalu mimo. Le Boga se boj, ne ljudi!”

Petek, 3. maj 2024

Danes zadnji dan mojih razmišljanj godujeta dva apostola in sicer: apostol Filip in apostol Jakob mlajši.

Filip je bil prvi, ki ga je Jezus naravnost poklical med svoje učence: »Hodi za menoj!« In Filip je šel za njim. Apostol Filip je bil odkrit in živahen, družaben in pri ljudeh priljubljen.

Po izročilu naj bi ga, po Jezusovem vnebohodu, dali pribiti na križ, ko je oznanjal evangelij ob Črnem morju, poganski duhovniki, ki so ga visečega na križu pobili s kamenjen.
Jakob, s pridevkom mlajši, da ga ločimo od Janezovega brata Jakoba, ki je bil starejši, je bil po postavi, obličju, govorici in vedenju tako podoben Jezusu, da ga mnogi prvi trenutek niso mogli ločíti.

Jakob mlajši je napisal, za nas, pomembne besede v Novi zavezi: “ »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešíti? … Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva« (2, 14; 17).