Nedelja, 22.3.2026

Inspiracija: Joh 11, 3–7.17.20–27.33b–45

Odkrivanje pomena moje bolezni

Ko je Jezus izvedel, da je nekdo, ki ga ima rad, hudo bolan, je rekel: »Ta bolezen ne bo v smrt, ampak bo v slavo Bogu, da bo po njej poveličan Božji Sin.« Jezus je vedel, da ima vsaka bolezen skriti smisel. Vendar pa nobena bolezen nima univerzali smisel. Če vam kdo reče: »Zbolel si, ker si vedno jedel tako nezdravo ali ker nisi nikoli odpustil svoji materi,« so to lahko dejavniki, ki prispevajo k bolezni, vendar niso njen smisel. Le prizadeta oseba lahko odkrije smisel bolezni tako, da se vpraša: »Čemu me ta bolezen izziva, ne zakaj sem zbolel?« Vprašanje »zakaj« vodi v preteklost, ki je ne morem spremeniti. Vprašanje »zakaj« me izziva, da oblikujem svoje življenje zdaj, kljub bolezni.

Ponedeljek, 23.03.2026

Inspiracija: Joh 8, 1–11

Biti sposoben biti drugačen

V evangelijih se Jezus ljubeče obrača k nemočnim ljudem. V današnjem evangeliju Jezus ignorira starozavezni zakon, da je treba ženske, ki so prešuštvovale, kamenjati, torej ubiti. Kjer ljudje zahtevajo in izvajajo končne sodbe na podlagi kršitve zakonov, Jezus spregleda zakon in vidi osebo. Zakon ne sme izreči končne in nepreklicne sodbe o osebi; sicer ji odvzame možnost spremembe. Bog zaupa vsakemu človeku, ki ravna nezakonito, ki ne izpolnjuje družbenih pričakovanj, ki škoduje drugim ljudem, da se bo še naprej razvijal in postajal drugačen. Zato imajo v krščanstvu človeštvo in njegova odgovornost do sebe, poslušanje lastne vesti in nenehno odpuščanje prednost pred vsemi zakoni. Apostel Pavel je to delno prepoznal, ko je zapisal: »Zdaj pa smo bili oproščeni postave in smo odmrli temu, kar nas je vklepalo, tako da služimo v novosti Duha in ne v postaranost črke.«

Torek, 24.03.2026

Inspiracija: Joh 8, 21-30

Zavedajte se svoje duhovnosti

Trenutno se soočamo z zelo čustvenim Jezusom, kot ga vidimo v svetopisemskih odlomkih Janezovega evangelija. Še včeraj se je postavil v bran ženski, ki bi morala umreti, in kljuboval veljavnim zakonom, ki so bili z judovskega vidika božanski. Danes se Jezus resignirano sprašuje, zakaj se sploh trudi govoriti s farizeji, ki spoštujejo zakone, saj ne razumejo ničesar, kar misli, ker se osredotočajo le na zemeljske zadeve in si domišljajo, da imajo pravico soditi, pri čemer spregledajo božansko. »Umrli boste v svojih grehih,« neusmiljeno reče Jezus. Jezusov poziv, naj se zavedamo svojih grehov, je prešuštnico rešil pred kamenjanjem, in to zavedanje lastnih prestopkov nas danes rešuje pred dokončno smrtjo. Greh je po svoji naravi stanje ločenosti med človeštvom in Bogom. Ko se človek ne zaveda svoje duhovnosti in povezave z Bogom, se osredotoča zgolj na zemeljske zadeve in posvetne dogodke, sebično daje prednost lastni koristi, lastnim finančnim in materialnim dobrinam ter zanemarja bližnje in okolje, se hitro pogrezne v blato minljivosti. Post je povabilo, da ponovno obudimo zavedanje lastne duhovnosti in se naučimo gledati na vse zemeljske stvari skozi Božje oči.

Sreda, 25.03.2026

Inspiracija: Joh 8, 21-30

Prebujanje božanskega v meni Malo pred spominom na Jezusovo križanje naletimo na zgodbo o Marijinem oznanjenju. Začetek in konec Jezusovega življenja sta si zelo blizu. Ko pomislimo na svoja lastna življenja, so v primerjavi s starostjo naše Zemlje ali starostjo kozmosa izginjajoče nepomembna. Pa vendar: Skozi našo božansko zavest lahko ta čas doživimo in oblikujemo na zelo pomenljiv način. Jezus je živel približno 32 let, kar pomeni, da je živel približno tretjino časa, ki ga statistično imamo na voljo danes. O njegovih prvih 30 letih ne vemo skoraj nič. Vendar pa sta nam danes vidni zadnji dve leti njegovega delovanja in življenja. Dve leti sta bili v primerjavi s približno 80 leti danes dovolj, da sta vplivali in preoblikovali razvoj ljudi in družb po vsem svetu. Kar je veljalo za Jezusa, velja tudi za nas danes. Zelo pogosto tavamo leta ali desetletja, dokler nas preobrat usode, kriza, bolezen ali trenutek v življenju ne izzove, da bolj zavestno oblikujemo svoje življenje. Zavestno življenje je pogosto bistveno krajše od moje življenjske dobe, vendar vsebuje več življenja kot zgolj 80 let obstoja.

Četrtek, 26.03.2026

Inspiracija: Joh 8, 51-59

Živim vero in upanje Hitro se bliža: spomin na izdajo, trpljenje, občutek, da ga je Bog zapustil, Jezusova smrt. In spomin na njegovo vstajenje, njegovo zemeljsko vrnitev iz kraljestva mrtvih. Če se Jezus po svoji smrti, po svojem vstajenju, ne bi prikazal stotinam ljudi, krščanstvo ne bi nastalo. Zmeda med učenci in mnogimi drugimi ljudmi, ki so bili priča čudežem, ki jih je storil po svoji nemočni smrti na sramotnem križu, bi bila prevelika. Tako lahko rečemo: Brez vstajenja ni krščanstva. Tudi mnogi kristjani danes ne verjamejo več v vstajenje od mrtvih, v nadaljnji obstoj duhovne osebe ali osebne duše osebe v brezčasnosti mnogih duhovnih dimenzij. Pa vendar je to osrednji dogodek v Jezusovem življenju. Kot sem rekel: Če bi povedal le to zgodbo, mu nihče ne bi verjel. Čeprav nam tako ostane pogosto suhoparno, racionalno spominjanje na vstajenje na veliko noč, nas bo izkušnja, ki jo bomo imeli, ko bosta telo in um sprostila duha, razbila iz ozkoglednosti človeške omejene domišljije. Velikonočno veselje uspeva na tej veri in upanju.

Petek, 27.03.2026

Inspiracija: Joh 10, 31-42

Moja zadnja misel ta teden je namenjena vsem tistim, ki ne želijo več imeti ničesar skupnega s katoliško cerkvijo in so se obrnili stran zaradi negativnih izkušenj z duhovniki ali cerkvenimi uslužbenci. Zdi se mi neverjetno pogumno zapustiti Cerkev, skupnost, ki je skozi stoletja svojega obstoja ljudi vezala nase s strahom pred vicami in peklom, zasužnjevala človeško svobodo, ljudi ne le vodila k Bogu, ampak tudi spodbujala vojne in zagrešila zločine proti toliko nerojenim otrokom, otrokom in mladim, ženskam in moškim. Vendar pa odhod iz cerkvene inštitucija ne pomeni odpovedati se svoji duhovni osebnosti in z njo povezani božanskosti v sebi. Včasih celo dobim vtis, da ljudje, ki so zapustili Cerkev, živijo bolj zavestno, do svojih bližnjih ravnajo z večjim spoštovanjem in so močneje povezani z Bogom, kot je to mogoče z lepimi besedami in molitvami. Če smem ponuditi eno željo tistim, ki zapuščajo Cerkev, je ta: Ostanite odprti in dovzetni za svoje osebne poti do Boga. Teksti so inspirirani o dnevnih tekstov svetega pisma, tudi če izvleček ni omenjen. Zelo važno mi je, da kažem z bsedami na Jezusove izjave, ki nam lahko kažejo smer do notranjega in zunanjega miru.