Nedelja, 07.09.2025

Inspiracija: Lk 14,25-33 Luč nasledstva

Današni evangeliji govori o tem, kdo lahko sledi Jezusu. Jezusov odgovor bom poskušal izražati v svojih besedah.

Jezusu lahko sledijo tisti, ki se zavestno odločajo, tudi v nasprotju z družinskimi ali družbenimi pričakovanji.

Tisti, ki prevzamejo odgovornost za to, kar mislijo, govorijo in delajo.

Tisti, ki se ne podcenjujejo ali precenjujejo, temveč svoje sposobnosti uporabljajo tam, kjer so potrebne.

Tisti, ki svojega življenja ne posvetijo financam in materialnim dobrinam, temveč Jezusovi drži zavestnega odrekanja.

Jezusovo nasledstvo torej ni le rezervirano za posebne ljudi, temveč za vse, ki si v svojem vsakdanjem življenju nenehno prizadevajo zavzeti Jezusovo držo, vključno s sprejemanjem ponavljajočih se neuspehov. Smo Božji sinovi in ​​hčere, duhovne osebe, ki se lahko dvignemo nad biološke in psihološke okoliščine, ne da bi jih v življenju popolnoma premagali. Včasih preučim Jezusovo držo z vprašanjem: "Kako bi ti, Gospod, ravnal v tej situaciji?"

Ponedeljek, 08.09.2025

Inspiracija: Mt 1, 1-16.18-23 - Jezusov rodoslov

Jezusov rodoslov je opisan v današnjem evangeliju po Mateju. Matej sistematično pripoveduje o Jezusovih prednikov in poskuša dokazati, da je Jezus potomec Abrahama in kralja Davida, in s tem odrešenik, ki izpolnjuje staro zavezo in na katerega je Izrael čakal.

Vsakič znova me to spomni, kako odvisni smo v naši družbi od znanstvenih dokazov.

Ne verjamemo ničemur, kar ni dokazano ali izmerljivo. Petdeset ali šestdeset let po Jezusovi smrti in njegovem vstajenju, ko je bil napisan Matejev evangelij, je Jezusova izkušnja za mnoge zbledela in mnogim še vedno neznana.

Pogosto je tako: ne verjamem tistemu, česar nisem sam doživel. Toda za Jezusa so tisti, ki pridejo do vere ali imajo vero neodvisno od zunanjih vplivov, blagoslovljeni. (Janez 20,29)

Morda včasih pomaga pogovor z Jezusom: »Jezus, VERJAMEM v življenje, v ljubezen in v tebe, kljub vsem mojim izkušnjam, ki govorijo proti temu.«

Torek, 09.09.2025

Inspiracija: Lk 6, 12-19 - »...kajti iz njega je prihajala moč in ozdravljala vse ljudi.«

Vidi me

Kaj bi mi Jezus svetoval, če bi se znašel v zelo težki situaciji, ki bi jo komaj prenesel?

Sploh mi ne bi svetoval, ker ve, da noben nasvet ne more zares pomagati. Storil bi tisto, kar je vedno počel, ko je srečal ljudi, ki so hrepeneli po pomoči. Obrnil bi se name, ko ga pokličem. Nato bi nastal trenutek tišine. Nič se ne bi zgodilo. Vendar ostane pozoren name, vidi me, in tudi mojo bolečino, moje trpljenje, moje botranje obupanje. V tem času še vedno ne bi bilo olajšanja, tudi ne ozdravitve, in ne rešitve. Jezus ve, da ni odrešenja brez hoje skozi trpljenje. O tem je pričal s križem. Jezus ne daje nasvetov – spremlja me s svojim pogledom skozi trpljenje.

Sreda, 10.09.2025

Inspiracija: Kol 3, 1-11; 12-17 – Popolna Ljubezen

Apostol Pavel v svojem pismu Kološanom (Kol 3, 1-11) piše: »Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.«

V izvirnem grškem besedilu pa se ne nanaša le na mišljenje, temveč tudi na čutenje. Kot človek lahko svoje misli in svoja čustva usmerjam po svoji svobodni volji in jih usmerim k nečemu določenemu.

Pavel zdaj priporoča, da svoje misli in občutke usmerim k višjemu, k tistemu, kar je zgoraj, k nebeškemu.

Kam zdaj usmerjati misli in občutke?

Tri primere izpod peresa apostola Pavla bi rad prevedel na sodobnejši način.

a.) Toplina in empatija: Svoje misli in občutke postavim v kožo druge osebe in odmislim lastno perspektivo.

b.) Občutljivo razumevanje: Čutim in razumem, kaj moj sogovornik potrebuje, po čem hrepeni, kaj mu povzroča obup ali frustracije.

c.) Ponižnost: Priznavam omejitve lastne perspektive in ne poskušam prepričati sogovornika o svojem stališču.

Doseganje te močne volje je tisto, kar Pavel opisuje kot popolno ljubezen.

Četrtek, 11.09.2025

Inspiracija: Lk 6, 27-38 – Sprejmi, karkoli se zgodi

V današnjem evangeliju po Luku se po mojem mnenju srečamo z najpomembnejšim besedilom v celotni Novi zavezi. Govori o ljubezni do sovražnikov, o delanju dobrega tistim, ki nas sovražijo, o blagoslavljanju tistih, ki nas preklinjajo, o molitvi za tiste, ki nas žalijo, in o nastavljanju drugega lica tistim, ki me udarijo po licu.

Kaj si Bog misli, da to zahteva od nas ljudi?

S to Jezusovo držo ljubezni do sovražnikov se prekine vsak začarani krog trpljenja, konfliktov in vojne.

Toda kakšen je pogoj, da začnem živeti te Jezusove izjave?

Poskušal bom povzeti Jezusove besede: Nehaj soditi ljudi in situacije, s katerimi se srečuješ, bodisi pozitivno bodisi negativno. Povedal bom še enkrat z drugimi besedami:

Sprejmi karkoli se zgodi v tvojem življenju – in »boš imenovan sin ali hči Najvišjega«, govori gospod.

Petek, 12.09.2025

Inspiracija: Lk 6, 37 – Spusti in boš spuščen/a

Zelo pogosto se mi v spomin vtisnejo besede, ki so me prizadele. Na primer žalitev, podcenjevanje, nespoštljiv komentar. Vedno znova se mi vračajo ali pa jih ponavljam ljudem, ki jim zaupam, na primer, ko sem spet jezen zaradi njih.

"Kako je lahko to rekel?", " Vedeti mora, da takšna izjava boli!" mi potem pride iz ust.

Pogosto doživljam, da se takšne bolečine ponavljajo. Kot da se negativne besede oklepajo moje bolečine in bolečina s tem dobesedno privlači besede.

V kontekstu današnjega evangelija Jezus pravi nekaj takega: Loči se, osvobodi se svoje bolečine, potem se nobena negativna beseda ne more več oklepati tvoje bolečine in osvobojen boš besed.

Toda kako se ločim od svoje bolečine? Tako, da se soočim z globljim razlogom za bolečino v sebi. V pomoč je lahko vprašanje: Kdaj sem se že počutil/a tako prizadet/a? Pogosto lahko prepoznam, da izvor bolečine leži dlje v preteklosti. Tam, v preteklosti, se odločim, da bom bolečino spustil/a.