Nedelja, 28. junij 2026

Danes v evangeliju slišimo Jezusove besede, ki niso lahke. Govori o tem, da ga je treba postaviti na prvo mesto. To pa ni vedno tako lahko.

V življenju ne moremo ugajati vsem. Kdor ravná po svoji vesti, bo prej ali slej naletel na nerazumevanje. To se dogaja doma, v službi ali med prijatelji.

Jezus ni hotel ljudi spravljati narazen. Pokazal pa je, da resnica in ljubezen včasih zahtevata pogum. Da ne naredimo vedno tisto, kar je najlažje, ampak tisto, kar je prav.

Današnji evangelij nas vabi k vprašanju: Kaj mi daje smer v življenju? Kaj me vodi, ko pridejo težke odločitve?

Človek se brez smeri hitro izgubi. Kdor pa išče dobro in mu ostaja zvest, bo našel pravo pot.

Ponedeljek, 29. junij 2026

Danes praznujemo Svetega Petra in Svetega Pavla. Bila sta zelo različna človeka. Peter je bil ribič. Pavel je bil učen mož. Toda oba sta doživela nekaj podobnega. Življenje ni šlo po njunih načrtih.

Peter ni pričakoval, da bo nekega dne vodil prvo krščansko skupnost. Pavel ni pričakoval, da bo postal oznanjevalec evangelija. Bog ju je vodil po poteh, ki si jih sama nista izbrala.

Tudi mi imamo svoje načrte. Včasih se uresničijo, včasih pa pride vse drugače. Takrat se lahko vprašamo: Zakaj se je to zgodilo? Kaj bo zdaj?

Odgovorov pogosto ne poznamo takoj. Šele čez čas vidimo, kam nas je neka pot pripeljala.

Današnji evangelij nas vabi k zaupanju. Tudi takrat, ko ne vidimo vsega pred seboj. Bog lahko naredi nekaj dobrega tudi iz tega, česar nismo načrtovali.

Današnji evangelij govori o vprašanju, ki ga Jezus postavi učencem: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« To vprašanje ni samo za učence, je tudi za nas.

Ljudje imajo različna mnenja o Jezusu. Takrat in danes. Nekateri vidijo v njem dobrega človeka. Drugi učitelja. Spet drugi ga sploh ne poznajo. Toda Jezus ne ostane pri splošnih odgovorih. Obrne se na učence. Obrne se na Petra.

Peter odgovori: »Ti si Kristus.« To je bil osebni odgovor. Odgovor vere. Jezus nato Petru zaupa veliko nalogo. Imenuje ga skala. Zaupano mu je vodstvo skupnosti.

Toda pomembno je nekaj drugega. Peter ni izbran zato, ker je popoln. Poznamo njegove napake in strahove. Pogosto se je motil. In prav ta človek postane temelj. To je pomembno tudi za nas. Bog ne gradi na popolnih ljudeh. Gradi na ljudeh, ki mu zaupajo.

Vsak od nas ima svoje mesto. Vsak lahko prispeva svoj del.
Vera se začne tam, kjer odgovorimo na Jezusovo vprašanje tudi osebno: »Kdo je on zame?«.

Torek, 30. Junij 2026

V evangeliju danes slišimo: Učenci so v čolnu. Na morju je vihar. Valovi udarjajo, voda vstopa v čoln. In Jezus spi. Učenci se prestrašijo. Zbudijo ga in rečejo: »Gospod, reši nas, potapljamo se!«

To je zelo človeški trenutek. Tudi mi bi verjetno reagirali enako. Ko pridejo težave, hitro dobimo občutek, da smo sami. Da je vse preveč. Da ne bomo zmogli.

Jezus pa odgovori: »Kaj ste boječi, maloverni?« Ne zato, ker bi jih zavrnil, ampak zato, ker jih želi povabiti k zaupanju. Nato vstane, ukaže vetru in morju in nastane tišina.

To je močna podoba. Ne pomeni, da v življenju ne bo viharjev. Viharji pridejo. Nenadoma, brez opozorila. Pomeni pa, da v čolnu nismo sami. Tudi takrat, ko se zdi, da Jezus spi, je z nami. Učenci na koncu vprašajo: »Kdo je ta?«

To vprašanje ostaja tudi za nas. Kdo je On v trenutkih, ko je življenje nemirno?

Današnji evangelij nas vabi k zaupanju in temu, da strah ne vodi našega srca.

Sreda, 1. julij 2026

Ljudje si pogosto hitro ustvarimo mnenje o drugih. Dovolj je en dogodek, ena beseda ali ena napaka. In že mislimo, da človeka poznamo. Toda vsak človek nosi svojo zgodbo. Ima svoje skrbi, svoje rane in svoje upe. Velik del te zgodbe ne vidimo. Zato je dobro, da smo previdni pri sodbah.

Jezus je znal pogledati globlje. Ni videl samo napak, videl je človeka. To ni vedno lahko. Posebej takrat, ko nas nekdo razjezi ali razočara.

Toda prav takrat je pomembno, da se spomnimo: nihče ni samo njegova najhujša napaka.

Četrtek, 2. julij 2026

Današnji evangelij se začne s tem, da ljudje k Jezusu prinesejo človeka, ki ne more hoditi. Ne pride sam, prinesejo ga drugi.
In Jezus najprej ne reče nič o telesu. Najprej reče: »Zaupaj, sin, tvoji grehi so odpuščeni.«

Nekateri tega ne razumejo. V srcu začnejo dvomiti. Sprašujejo se, kaj Jezus sploh govori. Jezus pa vidi globlje. Vidi človeka, ne samo bolezen.
Nato reče še nekaj: »Vstani in hodi.« In človek vstane. Gre domov.

Pomembno je nekaj, kar se zgodi prej. Jezus »vidi njih vero«. Ne samo vero bolnega človeka. Tudi vero tistih, ki so ga prinesli.

To je lepa misel. Včasih ne zmoremo sami, potrebujemo druge. Nekoga, ki nas nosi, ko sami ne moremo naprej.

In včasih smo mi tisti, ki nosimo druge.

Današnji evangelij nas spomni, da vera ni vedno nekaj zasebnega. Včasih je skupna pot.

Petek, 3. julij 2026

Apostol Tomaž je znan kot tisti, ki je dvomil. Hotel je videti. Hotel se je dotakniti. Hotel je sam razumeti. To ni slabo. To pomeni, da mu ni bilo vseeno.

Tudi mi včasih dvomimo. V ljudi, v odločitve. Včasih tudi v Boga.

Dvom ni konec poti, je del poti.

Pomembno je, kaj naredimo z dvomom. Lahko se zapremo. Lahko pa ostanemo odprti in iščemo naprej.

Tomaž ni odšel. Ostal je z drugimi učenci. In tam je doživel srečanje z vstalim Jezusom.

To je pomembno sporočilo. Odgovori pogosto pridejo tam, kjer ostanemo povezani z drugimi in ne odnehamo prehitro.

Današnji svetnik nas uči: vprašanja niso nevarna. Nevarno je, če nehamo iskati.