Nedelja, 03.08.2025

"Če sta njihov načrt in njihovo početje od ljudi, bosta propadla." (Apd 5,38-39)

Danes obhajamo tudi god sv. Gamaliela. Judovski prvak, globoko verni, ugledni farizej in pismouk Gamaliel je bil učitelj sv. Pavla. Pred velikim zborom je zagovarjal sv. Petra ter druge apostole. Med zagovorom je dejal: »In zdaj vam pravim: roke proč od teh ljudi in izpustite jih! Zakaj, če sta njihov načrt in njihovo delo od ljudi, bosta propadla; če pa izhajata od Boga, jih ne boste mogli uničiti, temveč se boste znašli v boju proti Bogu,« piše v Apostolskih delih. Veliki zbor je ubogal in dal apostole izpustiti. Cerkev obstaja še zmerom, kljub napakam, pregreham in trajnim preganjanjem.

Ponedeljek,04.08.2025

Sv. Janez Marija Vianney, arški župnik (1786-1859)

Danes goduje sv. Janez Marija Vianney, Jean-Baptiste Marie Vianney po francosko, znan kot arški župnik. Na svet je prišel v kraju Dardilly blizu Lyona leta 1786, na oni svet je odšel 4. velikega srpana, avgusta leta 1859 v kraju Ars-sur-Formans, nedaleč od Lyona. 41 let je bil tam župnik. Kot mladenič je pomagal doma na kmetiji.

Želja, da bi postal duhovnik, nikoli ni usahnila in utihnila. Pri 19 letih je le šel v neko farno šolo, nato pobegnil od vojakov in se moral skrivati. Po amnestiji, splošni pomilostitvi za vojaške ubežnike, dezerterje, je leta 1813 vstopil v semenišče, kjer mu je trda predla; zlasti latinščina mu ni šla od rok. Čez dve leti, pri 29-ih, je bil posvečen v duhovnika. Leta 1818 je prišel v Ars, kjer je ostal do kraja svojih zemeljskih dni. Kot župnik je ustvarjal v tem krepko razkristjanjenem kraju prave čudeže. Z osebnim zgledom je potegnil ljudi za seboj. 14 do 18 ur je po pričevanjih preživljal dnevno v spovednici. Tlačili so ga hudi dvomi o poklicanosti za župnika. Najrajši bi bil šel v samostan med menihe. Leta 1850 je postal častni kanonik, 1855 vitez francoske častne legije.

Do kraja izčrpan je umrl od preobremenjenosti. Kraj Ars je postal romarsko središče. Njegov spomin živi v literaturi in v filmu. 31. majnika 1925 ga je papež Pij XI. postavil za svetnika. Spominjamo se ga tudi kot zavetnika dušnih pastirjev.

Torek, 05.08.2025

Marija Snežna, posvetitev cerkve Marije Velike (Maria Maggiore) v Rimu

V Rimu je čez 40 Marijinih cerkev. Za najstarejšo velja Sta. Maria in Trastevere, Sv. Marija onstran Tibere, največja in najbolj znana pa je Marija Snežna ali Marija Velika, Maria Maggiore. Je ena od štirih patriarhalnih bazilik. To so še sv. Peter v Vatikanu, sv. Janez v Lateranu in sv. Pavel zunaj obzidja. Legenda pravi, da se je Marija prikazala uglednima rimskima zakoncema v sanjah v noči na 5. avgust 352 in naročila, naj data postaviti cerkev, kjer bo jutri dan vrh Eskvilina, najvišjega od sedmih gričev, ležal sneg. Potem se jima bo uresničila želja po sinu. Sneg je padel in obležal.

Sedanja cerkev je iz 5. stoletja. Posvečena je bila 5. avgusta, velikega srpana 434. Zgodnjekrščanski mozaiki so iz časa ok. 430. Bazilika je znana po Marijini ikoni Salus populi Romani, Zavetnica rimskega ljudstva, v levi stranski kapeli, v kateri je pel novo mašo poznejši papež Pij XII. Papež Frančišek je ikono zelo častil. Pred potovanji in po njih je redno žebral tam. Pokopan je čisto blizu nje. Tudi nekateri drugi papeži počivajo v zavetju Marije Snežne. Če me bo spet prineslo v Rim, bo ena prvih poti prav na grob papeža Frančiška. Na Jožapovo leta 2013 smo smeli biti s patrom Hanzejem Rosenzopfom in dijaki Slovenske gimnazije pri postavitvi papeža Frančiška na trgu sv. Petra.

Sreda, 06.08.2025

Jezusova spremenitev na gori (Lk 9,28-36; Mr 9,2-8; Mt 17,1-13)

Jezus se je odpravil s Petrom, z Janezom in Jakobom na goro molit. Ko je žebral, sta se mu pridružila Mojzes in Elija. Pogovarjali so se, učenci pa so zaspali. Ko so se zbudili, so videli, kako sta onadva odhajala od njega. Evangelist Luka piše: „… je Peter rekel Jezusu: „Učenik, dobro je, da smo tukaj. Naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.,“ čeprav ni vedel, kaj govori. Medtem ko je to govoril, se je naredil oblak in jih obdal s senco. … In iz oblaka se je zaslišal glas: „To je moj sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!“ –

To spominja dveh drugih dogodkov iz Jezusovega življenja. O krstu piše Matej (3,17; Mr 1,11; Lk 3,22), da se je začul glas, ko je Jezus stopil iz Jordana: „To je moj ljubljeni sin, zelo sem ga vesel.“ – Ko je Jezus šel v trpljenje, je vzel s seboj na vrt Getsemani na Oljski gori iste tri učence Petra, Janeza in Jakoba. Pustil jih je same, sam pa je v smrtni grozi molil. Ko se vrne, jih najde speče. Matej (26,36-46; Mr 14,22-26; Lk 22,39-46) piše: „Tako, eno ure niste mogli ostati budni z menoj. Čujte in molite, da ne zaidete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.“ - Pri spremenitvi na gori se je učencem razodel v slavi, z molitvijo na Oljski gori jim je razodel pot v smrt na križu in v slavo vstajenja ter zmage nad smrtjo.

Četrtek, 07.08.2025

Papež sv. Sikst II., mučenec (+ 6.8.258

Papež sv. Sikst II. je umrl kot mučenec v preganjanju pod rimskim cesarjem Valerijanom 6. avgusta, velikega srpana 258. Iz njegovega življenja ni kaj dosti znano. Ime pride ali od latinskega sextus = šesti ali pa od grškega ksystós = uglajen. Med drugim je izgladil spore z afriškimi in vzhodnimi občestvi glede krsta spokornih krivovercev. Veliko bolj slaven od njega je naddiakon sveti Lavrencij, po domače bolj znan kot Voranc, ki je bil mučen skupno ž njim.

Papeža Siksta in mučenko sv. Barbaro je upodobil italijanski renesančni slikar Rafael Santi (1483-1520) na znameniti mojstrovini Sikstinska Madona, katero je naslikal v letih 1512/13 za benediktinski samostan San Sisto v Piacenzi v Severni Italiji. Danes je slika v galeriji starih mojstrov Alte Meister v Draždanah na Saškem.

Papež Sikst je kot zgleden duhovnik in kot mučenec v časih krvavih preganjanj utrjeval ter krepil stavbo krščanstva, tako proti krivoverskim gibanjem znotraj skupnosti kakor predvsem proti nasilnostim sovražnih poganskih posvetnih oblastnikov. Med kristjani je užival visok ugled, visoko čast.

Petek 08.08.2025

Sv. Dominik, ustanovitelj dominikanskega reda (ok. 1170-6.8.1221)

Sv. Dominik se je rodil v Kastiliji v Španiji iz premožne družine, umrl je v Bologni v Severni Italiji. Živel je v zanimivih časih. V Južni Franciji so divjali boji proti katarom in albižanom, obtoženim krivoverstva, v Španiji pa so kristjani ponovno osvajali ter osvobajali pokrajine, katere so bili po vdoru 711 zavojevali severnoafriški mohamedanski Mavri. Prepričan, da je modro postavljena beseda močnejša od krvave sile, se je Dominik pridružil cistercijanom in po naročilu papeža Inocenca III. kot potujoči pridigar misijonaril po Južni Franciji. Spoznal je, da vleče osebni zgled uspešneje kakor veličastno nastopanje. Spuščal se je tudi v teološke razprave s krivoverci.

Leta 1215 je ustanovil v Tuluzu redovno skupnost. Papež jo je potrdil leto navrh. Imenuje se Ordo praedicatorum, Red pridigarjev. Kmalu se je razširila in uveljavila po Evropi. Bila je zelo uspešna v spreobračanju. Pozneje so dominikanci bili vodilni v inkviziciji, ki je preganjala krivoverstva, prepogostokrat s krutimi sredstvi. Tako so si nakopali veliko zgodovinsko odgovornost. Na Koroškem je poljski dominikanec Hijacint leta 1216 ustanovil v Brežah prvi dominikanski samostan na nemškem jezikovnem območju. Leta 2015 so ga zaprli pa prodali. Dunajski kardinal Christoph Schönborn je dominikanec.