Jože Andolšek
Nedelja, 25.1.2026
Čeprav imamo kapelo v Pastoralnem centru, pa kadar grem v mesto, se rad ustavim, v kateri izmed cerkva v našem mestu; posebno še v cerkvi sv. Egidija, kjer imamo vsako nedeljo, tako tudi danes ob pol desetih sveto mašo. Ko vidim druge ljudi, ki molijo v cerkvi se vprašam: „zakaj je želja po Bogu, tako močna, da mnogi prekinejo delo in pridejo v ta sveti prostor. Verjetno zato, da Jezusu pustijo, da se jih dotakne v njihovi globini! (sv. Janez od Križa)
Po tihi molitvi pred Bogom, pride v naše srce mir in veselje. Ta, ki je v tabernaklju je oseba. Ta oseba je izvir ljubezni. Psalmist lepo pravi: ne skrij pred menoj, tvoje večne lepote.
Kljub naši krhkosti, je pomembno, da gledamo na vse kar nas obdaja ljubeče. Tudi mi smo prejeli poslanstvo, kot so ga prejeli njegovi prvi učenci, kot bomo danes slišali pri sveti maši, z namenom, da ga naše življenje oznanja. Zato bodimo prinašalci upanja.
Von meinem Zuhause in Slowenien bin ich etwa 40 Kilometer vom Kartäuserkloster Pleterje entfernt. Prior Janez Drolc war viele Jahre mein geistlicher Begleiter. Immer wieder stellte er mir dieselbe Frage: Wer ist Jesus für dich?
Ja, es ist gut, immer wieder darüber zu meditieren, was Jesus für mich ganz persönlich bedeutet.
Ponedeljek, 26.1.2026
V soboto smo obhajali praznik svetega Frančišeka Saleškega, ki je dobro poznal človeško srce. Bil je duhovni vodja mnogim v času, ko so ženevske skupnosti živele v notranji razklanosti. Sveti Janez Bosko, ga je izbral za zaščitnika saleziajnske družbe. Za tiste izmed nas, ki se težko zberemo pri molitvi pravi: »Kadar tvoje srce tava ali trpi, ga previdno pripelji nazaj na njegovo mesto in ga nežno postavi v navzočnost svojega Gospoda. In tudi če v vsem svojem življenju ne bi storil ničesar drugega, kakor da vedno znova vračaš svoje srce in ga postavljaš v navzočnost našega Boga, čeprav bi ti vsakič znova ušlo takoj ko si ga pripeljal nazaj, potem si svoje življenje dobro izpolnil.«
Pot tihote nas vodi v globino srečanja z Bogom in bližnjim. To so vedeli mnogi, ki so se pred odločilnimi življenjskimi odločitvami podali v puščavo, kot Mojzes, Jezus, Frančišek don Bosko in drugi.
Grof Dürkheim je rekel o Sören Kirkegardu: Ko je bila njegova molitev vse bolj zaupna, tedaj je povsem utihnil; postal je le še poslušalec. Mislil si je: molitev je pogovor, toda v tihoti, je spoznal, da moliti pomeni poslušati. Ja tako je: moliti pomeni: umolkniti, biti zamaknjen v tihoto, da Bog, pregovori v mojem srcu!
Torek, 27.1.2026
Stotisoči sledilcev na YouTubu, polne dvorane, ljudje v ekstazi dvigajo roke v zrak – ja; to je uspeh?! Če ima kdo visoko število ogledov na YouTubu, potem, ta mora biti pa res dober. Tam mora delovati Bog. Morda. Morda pa tudi ne. Krščanska vera ni igra številk. Koliko svetnikov je bilo v svojem življenju na videz povsem neuspešnih! Charles de Foucauld, danes znan, kot velik mistik, je hodil v mladosti svoja pota in iskal Njega, ki mu je nato posvetil vse svoje življenje. Bil je iskalec in samotar v puščavi. Leta 1916 so ga umorili pred njegovo celico. Šele leta 1933 je nastala prva skupnost po njegovem zgledu – Jezusovi mali bratje. Neuspešen puščavnik, ki je šele v zrelih letih obrodil sadove.
Pred 2000 leti so križali tistega, ki mu je Charles sledil. Nenavaden mož, ki se je družil z grešniki, ubogimi in z vsemi mogočimi barabami. Nekateri so ga imenovali požeruha, pijaneca – drugi Mesija. Mnogi mu še danes verjamejo… Tudi mi, smo smo del te skupnosti. »Cerkev ne potrebuje ekstaz, sledilcev na socialnih omrežjih, Cerkev potrebuje ljubezen, ki ne postavlja meja, ki ne pozna sovražnikov, proti katerim, bi se bilo treba boriti, temveč le moške in ženske, ki jih je treba ljubiti – to je Cerkev, ki jo svet danes potrebuje,« pravi Leon XIV., v Dilexi te. In svet potrebuje Cerkev, ki ljubi brez meja – nemogoče, toda preroško.
Sreda, 28.1.2026
Zdi se mi vse bolj pomembno, da Božja beseda, ki jo prebiramo, želi najti svoje mesto med nami: da bi z njo živeli, se srečevali, jo slišali, se ji pustili nagovarjati, ji dali v svojem življenju primerno mesto. Da bi dobila svoj prostor tam kjer živimo, v družini v šoli, pri mizi, v avtu, trgovini… Da bi jo vzeli za svojo in ji prisluhnili, kaj govori. Ta Beseda, (Logos), je najmočnejša sila na svetu. Po njej je vse nastalo, kar je nastalega. Božja Beseda se nam podarja v vseh odtenkih nežnosti in ljubezni. Prosimo, da bi jo slišali s srcem. Pustimo ji, da nas vsak dan nagovori. Potem bomo živeli veselje evanglija, kot je znal reči papež Frančišek.
Četrtek, 29.1.2026
Kolikokrat se zgodi, da nekoga ne vidimo več kot človeka, ampak kot tekmeca. Večkrat se tudi v družini, v skupnosti, nabere tišina, zamera ali brezbrižnost. Tudi mi z besedami lahko gradimo ali rušimo, tolažimo ali ranimo, povezujemo ali se zapiramo v osamo. Toda, kdor prisluhne drugemu, kdor da drugemu v svojem srcu prostor, da spregovori, je kar največ, kar mu lahko podari. Rabi je učence vprašal, kdaj se konča noč in začne dan. Eden je rekel: Ko na daljavo razločiš kravo od jelena. Drugi: ko ločiš češnjev cvet od jabolčnega. Rabin pa je odgovoril: Svetlo je takrat, ko v obrazu drugega prepoznaš sestro ali brata. Tam se zgodi srečanje.
Petek, 30.1.2026
Jutri bomo obhajli god enega največjih svetnikov našega časa, sv. Janeza Boska. Kaj me pri njem navdušuje: Da je zaupal v Boga in zato zaupal mladim, ki so tavali po turinskih ulicah. Za mlade, je znal povedati, da so kakor dragulji, samo s ceste jih je potrebno dvigniti in jim podariti dostojanstvo. To vedenje je don Bosko podaril tudi nam salezijancem, kot dediščino. Večkrat sem na poti v salezijanski misijon v Etiopijo. V Addis Abebi imamo projekt: „mladi na cesti!“ Moji bratje salezijanci se z animatorji vsako jutro podajo z avtobusom na ulice in pripeljejo mlade, ki želijo spremeniti svoje življeje! Tisti mladi, ki se odločijo, da bodo spremenili življenje, se v salezijanskem domu izučijo poklica. Eden izmed njih je Kindalem Kassa, mi je pred leti zaupal: „Mi mladi zmoremo vse, samo če imamo nekoga, ki nam pokaže pravo pot.“ Ta fant je končal študij sociologije in je vzgojitelj v našem domu, ki najbolj razume mlade, ki so prišli z ulice in nosijo v srcu isto željo kot on pred 15 leti… Prosimo, da bi sprejemali mlade z don Boskovim srcem in jim omogočili, da ostanejo dobri.
Želim vam blagoslovljene dneve…