Nedelja, 5. julij 2026

Ob mnogih zadevah v življenju, ki so prijetne in nam delajo življenje udobno in bogato, nas razveseljujejo in so vir novih moči, se moramo vsak dan spoprijemati tudi z zadevami, ki so neprijetne, nas bremenijo in nam otežkočijo življenje. Ta teden bi rad z vami premišljeval o tem, kako najbolje ravnati z nevšečnostmi življenja in kako moremo ob njih in z njimi celo notranje rasti in zoreti. Marsikaj se namreč v življenju naučimo po grenki poti in preizkušnjah, po izzivih s katerimi s srečujemo in se bi jim sprva najraje izognili, ko pa jih premagamo, smo za izkušnjo bogatejši in včasih tudi srečnejši. Udobna pot po navadi ni najboljša in v pogledu nazaj zapusti celo določeno praznino. Ljudje pa, ki se zavestno spoprijemajo s težavami in se jih ne izogibajo, so naposled srečnejši, bolj zadovoljni, bolj žlahtni. Za primer vzamem preprost vzpon na goro. Dva se odločita, da se bosta drugi dan povzpela na bližnji vrh. Eden ostane doma ker se mu ne ljubi zjutraj zgodaj vstati in se zboji napora. Drugi zgodaj vstane in je že opoldne na vrhu. Zvečer se vrne domov utrujen od dolge in naporne hoje, a zadovoljen in srečen nad opravljenim podvigom. Danes je nedelja: Kje se boste udeležili maše? Ali še premišljujete, da ne bi šli? Prepričan sem, da se boste od maše vrnili bolj srečni in bolj obogateni, kakor v primeru, da boste iz udobnosti ostali doma. Lepo nedeljo vam želim.

Ponedeljek, 6. julij 2026

Kakor napovedano, bom ta teden z vami premišljeval o raznih nevšečnostih življenja in kako se z njimi spoprijemati. Živimo v delu sveta, ki je med najvarnejšimi in najlepšimi. Prosto se lahko gibljemo po naravi, ker skoraj ni nevarnih živali, uživamo visoko mero socialne varnosti, v demokratski državi, kjer so človekove pravice zaščitene, podnebje je večinoma prijetno, zemlja rodovitna, lahko se šolamo in izobražujemo, se svobodno povezujemo s somišljeniki in uživamo lepoto naše dežele. Motijo nas pa razna poročila, ki nas dosegajo preko radija, televizije, časopisov in drugih medijev. Koliko je vojn, ki se kar nočejo končati, koliko revščine po raznih predelih sveta, koliko kriminala. Koliko brutalnih političnih režimov v katerih vladajo nasilje, teror, nesvoboda. Povrhu še razne naravne katastrofe kakor suše, povodni, plazovi, hurikani, potresi….Nekateri zaradi tega ne berejo časopisov in izklopijo radio. V nevarnosti smo, da se umaknemo v naš mali svet in se tem dejstvom ne izpostavimo. Ob hvaležnosti za vse, kar imamo, smo vendarle nekako dolžni ostati v stiku tudi s tistimi, ki vsega tega nimajo, ali jim je kratko malo odvzeto. Prav je, da vemo, kaj se godi po svetu in tam kjer moremo tudi pomagamo. Ko pustimo, da nas v notranjosti doseže beda ljudi po svetu, smo sposobni tudi nekaj ukreniti proti. Ni nam iti treba tja in pomagati, ker jih je že nekaj šlo pred nami. Nam je treba seči le v našo mošnjo in podpreti tiste, ki tam pomagajo. Morda to storimo tudi danes.

Torek, 7. julij 2026

Ta teden z vami premišljujem o nevšečnostih s katerimi se moramo vsi spoprijemati in o tem kako moremo z njimi tako ravnati, da nam bodo v korist. Smo socialna bitja in živimo v odnosu z mnogimi. Družina, sorodstvo, prijateljstva, sosedstvo so temeljne skupnosti in najdragocenejše. Tu so še delovno mesto, razna društva, ki jim pripadamo ali jih podpiramo, vaščani, ki jih srečavamo, farani s katerimi verujemo, rojaki s katerimi se trudimo za narodno skupnost in velika množica tistih, ki jih srečavamo priložnostno. Med njimi se najde kdo, ki se mi zdi težaven. Ali sem imel kakšen konflikt, ali ga obsojam zaradi določenega obnašanja ali pa me načelno kaj moti. Lahko je, da je kot oseba pač težaven. Taki ljudje so nam posebna življenjska naloga. Nekateri pravijo, da nas na drugih ljudeh moti najbolj to, kar je tudi v nas. Če se kljub temu vedno trudim biti spoštljiv, prijazen in celo ustrežljiv, se morda odnos polagoma tudi spremeni. Sem že doživel, da je nekdo po mnogih letih mržnje v enem samem srečanju in pogovoru spremenil svoj odnos do drugega in sta naposled postala celo prijatelja. V pogovoru se je namreč izkazalo, da je šlo za nesporazum. Predno nekoga odpišemo, se moramo dolgo časa truditi za njega. In če to storimo, bomo sami ob tem zoreli. Ne bomo postali z vsemi prijatelji. A naš odnos se bo ob trudu polagoma vendarle lahko spremenil. Posebej če si zadamo nalogo prav pri tistih, s katerimi imamo težave iskati dobre lastnosti. In zagotovo jih bomo našli. Poskusite!

Sreda, 8. julij 2026

Tudi danes bom z vami premišljeval o nevšečnostih življenja in o tem, kako moremo z njimi ravnati na način, ki nam ne bo v škodo, temveč v korist. Med tem ko sem včeraj imel v mislih ljudi ki jih težko prenašamo, bi se danes malo ozrl na ljudi, ki nas ne marajo. To nam včasih kar direktno povedo ali pa to izvemo od drugih. Tudi v načinu kako nas srečavajo spoznamo njihov odnos do nas. Lahko malo premislimo, če smo jim dali kak povod za njihovo mržnjo do nas, morda jih celo lahko ob primerni priložnosti osebno vprašamo. Lahko jih poskušamo razumeti in stvar pustimo mirovati. Da bi nas vsi marali, tega ne bomo nikoli dosegli in tega si tudi ni treba delati za življenjski cilj. Prav pa je, da se ne pustimo ujeti v njihove zanke. Če nas oni ne marajo, je to njihova stvar. Mi ostanemo pri sebi. Hkrati pa njihove mržnje ne podpihujemo. Trudimo se, da iz naše strani ne postavljamo dodatnih pregrad. V prispodobi je to sosed, ki ima ob meni visok plot. Ta njegov plot preprečuje dober odnos. Čim, da sosed odstrani svoj plot, se že lahko srečava, kajti jaz nimam svojega plotu. Ena lepa možnost je za nas kristjane, da za take ljudi posebej molimo. To nam pomaga ohranjati sproščenost tudi do tistih, ki nas ne marajo. In vemo, da molitev veliko zmore. Zmehča tudi najbolj trdo srce. Poskusite!

Četrtek, 9. julij 2026

Že peti dan zapored v jutranjih mislih z vami premišljujem o raznih nevšečnostih življenja in o tem kako se z njimi moremo spoprijemati. Vsak izmed nas si na raznih področjih prizadeva za kako stvar. Veseli smo, če se naš trud izplača in če smo uspešni. Pri ročnih delih se uspehi kar poznajo. Ko pogledamo na njivo, ki smo jo preorali ali na kup nažaganih drv, smo lahko zadovoljni. Poznamo pa tudi gospodinjska dela, ki jih večinoma opravljajo gospodinje in se nam zdijo tako samoumevna, da včasih ne pomislimo dovolj na to, da bi se zanje zahvalili. So pa tudi taka dela, ko se uspeh ne da sproti meriti, kot so npr. vzgoja otrok, ……Včasih pa se moramo očitno soočati z neuspehi našega truda. Toliko moči smo v kaj vložili, pa se naposled zdi, da je bilo vse zaman. V tem primeru moramo preveriti naše motive. Zakaj sem se za to trudil? Če so motivi še naprej dobri, potem si nimamo kaj očitati. Če smo se dolgo trudili za nekaj dobrega, potem je to že uspeh. Če pa so bili motivi napačni, potem pa se moremo za neuspeh celo zahvaliti. Morda česa prej nismo upoštevali, morda smo se stvari napačno lotili, ali pa je vzrok neuspeha čisto kje drugje. Za dobro stvar se je treba truditi tudi tedaj, ko ni uspeha. Včasih se pa uspeh pokaže po drugi poti in mi nečesa ne vidimo, kar je ob našem trudu vendarle zraslo. Dolgo sem imel na vratih karikaturo ki kaže začudenega človeka ki pri zalivanju drevesa opazi, da se je to posušilo, začel pa je zeleneti kol, na katerega je bilo privezano. Naj nam ta slika pomaga ob neuspehih videti tisto, kar je zraslo zaradi našega truda. Velikokrat pa sadove našega truda vidimo šele veliko pozneje. Zato pa naj ne bo v ospredju uspeh, temveč vsakdanji trud za dobro. Tudi danes naj bo tako!

Petek, 10. julij 2026

Še zadnji dan poglejmo na nevšečnosti življenja in na to, kako z njimi ravnamo. Živimo v času ko bi radi bili ves čas srečni, vsak trenutek naj bi bil užitek in naša pričakovanja gredo tako daleč, da si od življenja pričakujemo stoodstotni izkupiček. Zdi se, da danes mnogi tako premišljujejo in se takoj počutijo prikrajšane, če nekaj od tega izostane. Tukaj pa so tudi razne omejitve: npr. bolezni, neugodne razmere, včasih pa tudi samo slabo vreme. Če česa ne moremo doseči, če nam kaj ne uspe takoj, se zjezimo in se le težko pomirimo. V takih trenutkih je prav, da se malo zamislimo in stopimo korak nazaj. Prav je, da smo v stiku z ljudmi, ki so v življenju v marsičem prikrajšani, ker niso zdravi, ker nimajo dovolj izobrazbe, ker so jih okoliščine omejile. Če pogledamo v širšo okolico ali pa tudi v naš krog znancev, vidimo kako malo možnosti imajo nekateri in so kljub temu srečni. Sam sem enkrat srečal mlado ženo na vozičku in se mi je zdela najsrečnejši človek na svetu. Ne moremo imeti vsega in takoj. Lahko pa smo srečni in zadovoljni z malenkostmi, če ne stopimo v vlogo tistega, ki ima pravico do polnosti življenja. Če se naučimo spoprijemati z nevšečnostmi življenja in z njimi tudi računamo, bomo premagali marsikaj in ob tem doživljali drugo srečo s katero nismo računali. Naj nam pri tem Bog stoji ob strani. Tudi danes.