Nedelja, 14.4.2019

V postnem času naj bi več odpuščali.
Jezus umre na križu za naše grehe.
To pridno molimo v cerkvi.

Kako pa zgleda v vsakdanjiku?
Odpuščanje.
Bližnjemu odpustiti.

Ali odpustimo bližnjemu v cestnem prometu, ko pozabi na smerokaze?
Ali odpustimo bližnjemu, ko nas nadere in užali?
Ali odpustimo bližnjemu, ko nam ne odpusti?

Naj vam nekaj povem:
V devetih od desetih primerov ta oseba tega ne stori namerno ali da bi nas razdražila.
To počne, ker ne more ali ne zna ravnati bolje oz. drugače.

Ali smo res lahko jezni zaradi tega?

 

Ponedeljek, 15.4.2019

 

V postnem času pogosto slišimo besedo »ponižnost«.
Ampak kaj to sploh pomeni?
Ponižnost.

Ali se naj sami ponižujemo?
Ali naj samo gledamo na svoje slabe lastnosti?
Ali si naj povemo, da smo v bistvu vsi slabi ljudje?

Ne.
Seveda, nima smisla, da se odrekamo vsakršnemu veselju do življenja in se za vedno potopimo v dvom o sebi in samopomilovanje.

Avtorefleksija.
Samoocenjevanje.
Kje sem v zadnjem času nekoga poškodoval ali prizadel?
Ga spravil v težave ali mu povzročil žalost?
To sem bil jaz.
Jaz sem to naredil temu človeku.

Mogoče mi je odpustil.
Toda zaupanje se izčrpava, ko ga izkoriščamo.
Torej, kako lahko zagotovim, da se to ne bo več ponovilo?
To je ponižnost.

 

Torek, 16.4.2019

Ostani v svojem čolnu!

Morebiti nekateri od vas poznajo dirke z zmajskimi čolni.
Dvajset ljudi sedi v čolnu in poskuša čim hitreje priti do cilja.

Ko sem bil mlajši, so na Vrbskem jezeru vedno znova potekale take dirke.
Posebno očarali so me lepo okrašeni čolni.

Na atlete niso naredili velikega vtisa.
Vsi so bili skrajno koncentrirani.
Njihove oči so bile usmerjene samo na lastni čoln.
Na druge čolne sploh niso pazili.
Tudi če bi bili pred njimi, jih ne bi videli
Ker so vedeli, da bolj kot pazijo na druge, manj pozornosti namenjajo lastnemu čolnu.
Če svojemu čolnu ne bi posvetili popolne pozornosti, bi bili bolj počasni.

Menim, da se lahko od njih nekaj naučimo.
V življenju je namreč enako.

Bolj bomo pozorni na uspehe drugih, bolj se bomo primerjali z njimi,
manj bomo pozorni na svoje cilje, na svoje želje in na svoje dosežke.
Ne smemo se meriti s tujimi merili in naučiti se moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo in kar smo dosegli.
Vedno hoteti več, vodi k stalnemu nezadovoljstvu.

Na tej točki bi lahko še povedal zgodbo o ribi, ki je nesrečna, ker se ne more povzpeti na nobeno drevo.
Ampak skrajšal bom:

Ostani v svojem čolnu!

Sreda, 17.4.2019

„Hvala, za vsako dobro jutro.
Hvala za vse življenja dni.“

To pesem smo pogosto zapeli v vrtcu.
Vedno je bila ena od mojih najljubših.
Čeprav sem se šele sčasoma zavedal pomena.
Prej sem samo pel zraven.

Hvala za vsako dobro jutro.
Hvala za vse življenja dni.

Dobro se počutim, ko to rečem.
Enostavno je reči.
In lahko izrazi tako veliko.

Cenimo življenje, ki nam je bilo dano.
Ne jemljemo ga za samoumevno.
Zavedamo se kako srečni smo pravzaprav.
Kako slabše bi lahko bilo.

Lahko bi ležali v tem trenutku v strelskem jarku in morali bi se bati za svoje življenje.
Lahko bi živeli v revščini in ne bi vedeli, če in kaj bomo danes jedli.
Lahko bi bili ohromljeni, gluhi, slepi.
Lahko bi imeli hudo bolezen.

Na loteriji življenja smo osvojili glavno nagrado.
Zelo velikemu delu svetovnega prebivalstva gre slabše od nas.

 

Četrtek, 18.4.2019

»Ko sem hodil v šolo, so me vprašali, kaj hočem postati, ko bom starejši.
Napisal sem, da bi rad postal srečen. Povedali so mi, da nisem razumel naloge. Povedal sem jim, da niso razumeli življenja.«

To je rekel John Lennon.

Biti srečen.
Voditi srečno življenje.
Mislim, da si to vsi želimo.

Le kaj je skrivnost srečnega življenja?
Je ni.
Ni noben gumb, ki ga lahko pritisnimo in naenkrat bo vse drugače.

Tudi srečni ljudje gredo skozi težke čase.
Še posebej srečni ljudje.
Ker srečni ljudje vejo, da sreča ni cilj, ki ga je mogoče doseči.
Ne moremo je držati in nikoli izpustiti.
Sreča je proces, ki se nikoli ne konča.
Dan za dnem se odločimo, da bomo srečni.

Če smo nesrečni, to ni zaradi drugih ali zaradi razlogov, na katere nimamo vpliva.
Od nas je odvisno.
Vsak je svoje sreče kovač.

Posvetiti več pozornosti lepim stvarem kot slabim.
Najti veselje v majhnih stvareh življenja.
In se vedno nasmehniti, tudi če ni ničesar za smejati se.

Ali imaš ravno težave?
Lahko nekaj spremeniš?
Ne?
Zakaj si potem razbijaš glavo?
Smej se!

Lahko nekaj spremeniš?
Zakaj si potem razbijaš glavo?
Smej se!
 

Petek, 19.4.2019

Memento mori.
Zavedaj se, da si umrljiv.

„Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti.“
Psalm 90, verz 12.

Vanitas.
Minljivost.
Vse v življenju je minljivo.
Vse in vsak.

V 150 letih bo, kot da nikoli nismo obstajali.
Morda bodo znana naša imena.
Ampak nihče več ne bo vedel, kakšni smo bili kot oseba.
Vse bo minilo.

»All Things Must Pass« poje George Harrison.
Vsi problemi, ki jih trenutno imamo, bodo v nekaj letih nepomebni in majhni.
Toda tudi vse radosti in lepe stvari, ki jih trenutno imamo, bodo minile.
Zato moramo uživati tiste vesele trenutke, ki so nam dani, čim več.

Ko danes zapustimo hišo, dajmo našim ljubim poseben ljubeč poljub.
Kdo ve, kaj nam prinaša jutri.
Memento mori.

Danes je Gospod dal svoje življenje za nas.