Emilijan Tolmaier

Nedelja, 24. November 2019

Človeštvo je Eno. Vsi ljudje smo enakovredni in enakopravni člani velike družine, ki si delimo skupni dom – planet Zemljo.
Planetarne dobrine zatorej pripadajo vsem ljudem in so v prvi vrsti namenjene zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb.
Z medsebojno delitvijo in sodelovanjem slehernemu Zemljanu zagotavljamo dostop do osnovnih dobrin, ki mu omogočajo zdravje in blaginjo, človeštvu pa mir in svetlo prihodnost.
Naj se medsebojna delitev dobrin in sodelovanje izrazita v naših vsakdanjih dejanjih, v pravilnih človeških odnosih, ki odpirajo pot mogočni energiji Ljubezni na planetu Zemlja.

Ponedeljek, 25. November, 2019

Danes vam bom povedal zgodbo o miški, ki je živela v starem kozolcu pod gričem. Miška je bila na vso moč nezadovoljna s svojo usodo. »Ali je to življenje?« je glasno godrnjala. »Če se stisneš pod streho, te preganjata človek in mačka. Če živiš na polju, ti strežejo po življenju kača, jastreb in še drugih razbojnikov vse polno! Ali je to pošteno? Ali je to red? Veliki in močni zmeraj zatirajo majhne in slabotne. Ne, to bi ne smelo biti!« Miška je bila divja na krivični svet. »O, ko bi bila jaz velika in močna, bi nikoli ne preganjala majhnih!« je vzdihnila. Vneto je pripovedovala vrstnicam, kako lepo bi bilo na svetu, če bi vse živali, velike in majhne, živele v slogi in pomagale druga drugi, ne se preganjale. Poslušalci so bili navdušeni. Miškine besede so se jim zdele zelo lepe in pametne, da so jo razglasili za najpametnejšo in najplemenitejšo pod soncem.

Torek, 26. November, 2019

Danes vam bom povedal zgodbo o deklici ter njeni družini.

Deklica pri zajtrku opazuje mamo, kako dela v hlevu. Mama rada pri delu poje. Kadar je vesela, kliče deklico k sebi in se igra z njo, kadar pa je žalostna, je ne pusti k sebi, čeprav deklica sili vanjo. Včasih mama joka v spalnici in se razjezi, ko jo deklica zaloti. Nekega dne mama kupi hladilnik, kar babici ni niti malo všeč in se razburja, da ga ne potrebujejo. Mama deklici nekega večera nad posteljo pritrdi podobi dveh angelov. Deklica je do angelov nezaupljiva, meni, da so premalo izkušeni, da bi pazili nanjo, in neprijetno ji je ob misli na to, da ji berejo misli. Nekega jutra najde deklica očeta na kuhinjskih tleh z okrvavljenim obrazom. Mama spozna, da je oče izgubil nekaj zob. Deklica izve, da je padel z motorja. Popoldne očeta odpeljejo k zdravniku in deklica pomisli, da angeli varuhi morda le niso za lase privlečeni.

Sreda, 27.November, 2019

Danes vam bom povedal zgodbo o človeku, kateri je v stiski. V stiski, ker lakota ga dnevno zasledi.

“Ko nam zmanjka hrane, gremo nabirat riž v podganje luknje. Ko ga najdemo, ga naberemo v košaro. Domov se vrnemo, ko ga naberemo za eno vrečo. Naslednje jutro ga skuhamo, potem pa ga gremo spet nabirat. Bog ima veliko srce. Bdi nad nami in nam daje vse. Ko me vidi, kako iščem riž, poskrbi, da ga najdem. Brskam po podganjih luknjah, potem pa se vrnem domov.”

To je bil kratek citat človeka, kateri je v stiski.

Koliko ljudi nima skorajda ničesar? Če pogledamo samo uradne podatke Svetovne banke, je leta 2013 na svetu v absolutni revščini živelo 766 milijonov ljudi - pomeni, da imajo na voljo manj kot 1,90 dolarja dnevno - , zelo revnih ljudi pa je kar 1,932 milijarde - pomeni, da živijo z manj kot 3,1 dolarja dnevno -. Med temi ljudmi jih dnevno umre približno 40.000, zaradi različnih vzrokov povezanih s skrajno revščino. Po nepotrebnem torej.

Četrtek, 28. November, 2019

Današnji svet ni prijazen do vseh ljudi, za milijone, celo milijarde je planet Zemlja svet trpljenja, lakote, revščine, izključenosti, izkoriščanja in številnih drugih tegob. Pa ne zato, ker bi bil naš planet tako neprijazen kraj za bivanje, temveč ker smo ustvarili izjemno nepravičen družbeni sistem, predvsem njegov ekonomski del. Zemlja je planet obilja, mi pa smo ustvarili planet pomanjkanja in ga dodobra opustošili. A ni nujno, da je tako, vse možnosti in znanja imamo, da ustvarimo svet obilja, miru in radosti - za vse.
V svetu, kjer nas živi več kot sedem milijard, ni prostora za ekonomski sistem, ki temelji na tekmovalnosti, sebičnosti in pohlepu.

Petek, 29. November, 2019

“Nekega večera, ko je mama pripravljala večerjo, je stopil v kuhinjo njen enajstletni sin. Z uradniško hladnokrvnostjo je pomolil mami pod nos popisan list papirja. Mama si je obrisala roke v predpasnik in začela z zanimanjem brati:

pokosil sem travo - 20 eurov

pospravil sem svojo sobo - 10 eurov

šel sem v trgovino po mleko - 10 eurov

pazil sem na sestrico - tri popoldneve -; - 60 eurov

v šoli sem dobil dve odlični oceni - 50 eurov

vsak večer odnesem smeti - 50 eurov

SKUPAJ: 200 eurov

Mama je nežno pogledala svojega odraščajočega sina. V srcu ji je vstalo tisoč spominov. Vzela je nalivnik, obrnila list in začela pisati:

za to, da sem te devet mesecev nosila pod svojim srcem - 0 eurov
za vse neprespane noči ob tebi, ko si bil bolan - 0 eurov
za vse večere, ko sem te zibala, ker si bil žalosten - 0 eurov
za vse trenutke, ko sem brisala tvoje solze - 0 eurov
za vse, kar sem te dan za dnem naučila - 0 eurov
za vse zajtrke, kosila, malice, večerje in sendviče, ki sem ti jih pripravila - 0 eurov

SKUPAJ: 0 eurov