Cvetna nedelja

Radost in trpljenje ob vzklikih veselja

vigredno cvetje (Bild: martin_manigatterer_pfarrbriefservice)
vigredno cvetje (Bild: martin_manigatterer_pfarrbriefservice)

Glej, tvoj kralj prihaja!

V praznovanju cvetne nedelje so združeni različni aspekti. V tradicionalno procesijo cvetne nedelje, ki so jo poznali že leta 400 jeruzalemski kristjani, so zajeti elementi, ki izhajajo iz velikega judovskega šotorskega praznika Sukkoth. To je praznik veselja, ki ga Judje obhajajo jeseni sedem dni in je spomin na pot Izraelcev skozi puščavo (3Mz 23, 40 in 5Mz 16, 14-15).

V spomin, da so Izraelci prenočeval pod milim nebom, postavi vsaka judovska družina še danes v času praznika na prostem kočo (Sukkot), ki je zgrajena iz drevesnih vej in omogoča pogled v zvezdno nebo. Kot izraz velikega veselja nad tem, da jih je Bog rešil in jih varoval ter v njegovo slavo vihtijo šope palmovih vej (Lulaw). Med nenehnim vzklikanjem hosana stopajo v procesiji okoli koče. Nekoč so hodili okoli jeruzalemskega templja danes pa okoli mize na kateri je tora, iz katere berejo svetopisemska besedila. Eno od teh besedil, iz knjige preroka Zaharija, se nanaša na mesijansko upanje izraelskega ljudstva in na odrešenje vsega človeštva. Tam je rečeno: "Tam bo Gospod kraljeval nad vsem svetom".

Številni ljudje, ki so mahali s palmovimi vejami in Jezusu veselo vzklikali so morda, tako kot Jezus, prišli v Jeruzalem na šotorski praznik. Kasnejša evangeljska besedila povezujejo te elemente s praznikom pashe, in se z njimi povezane izjave nanašajo na Jezusa. Mlad osel, na katerem je Jezus jezdil in o katerem je govora v Mt 21,2-6, ima svoj izvor pri Zahariju 9,9: "Silno se raduj, hči sionska, … Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice."

V srednjem veku so v procesiji vodili lesenega osla z Jezusom na njem. Takšni sprevodi so ponekod še danes. V našem prostoru nosijo često na čelu procesije okrašen križ. Zelenje povežejo v šope. V nekaterih krajih izdelajo umetelno izdelane butare, ki jih pri bogoslužju blagoslovijo. Doma jih dajo v vazo za okras, obesijo jih nad posteljo, zataknejo za križ ali pa na njive in travnike. Prinašale naj bi srečo in varovale pred nesrečo. Tam ostanejo do procesije v naslednjem letu oz. jih na pepelnično sredo sežgejo.

Iz kralja, ki so mu veselo vzklikali in ga slavili kot zmagovalca, nastane v enem tednu zasmehovani nosilec trnjeve krone in križa. Zato so že kmalu v cerkvi rimskega škofa na cvetno nedeljo brali celotno zgodbo o Jezusovem trpljenju - Pasijon. Tako je cvetna nedelja razen navdušenja nad Jezusovim prihodom v Jeruzalem tudi uvod v veliki teden, sveti teden, ki spominja na čas Jezusovega trpljenja in pasijona in vodi v praznovanje velike noči.

Spomin na prihod v Jeruzalem in na pasijon se združita v praznovanje.