Nedelja, 10.5.2026

Danes, na materinski dan, bi vam rada pripovedovala ganljivo zgodbo.

Neki kralj je ukazal služabnikom, naj v kraljestvu poiščejo največjo osebnost. Služabniki so pred kralja pripeljali bogate ljudi, velike može in modrece. Kot zadnja je stopila pred kralja stara ljubezniva žena.

Kralj je začudeno vprašal: »Kaj velikega pa je ta starka storila v svojem življenju?«

Služabnik je odgovoril: »To je MATI. Brez nje ne bi bilo zdravnikov, učenjakov, ne modrecev.
Ona je bila njihova prva učiteljica in vzgojiteljica.«

Kralj je nato stopil s prestola in se materi v vsej ponižnosti globoko priklonil.

Drage mame, tudi jaz se vam z velikim spoštovanjem priklanjam in zahvaljujem za vse vaše molitve in žrtve, za nešteto drobnih dejanj ljubezni in dobrote, ki jih nenehno podarjate svojim družinam. Hvala tudi za vse, kar storite za naše farne skupnosti in za ljudi okoli sebe s svojim zgledom, vero in vztrajnostjo v ljubezni.

Iz srca vam želim zdravja, Božjega blagoslova ter veliko veselja v vsakdanu z vašimi dragimi.

Ponedeljek, 11.5.2026

Včeraj smo obhajali materinski dan. Prepričana sem, da ste doživeli lepe in ljubezni polne trenutke v krogu svojih najdražjih.

Drage mame, babice in prababice, iz srca se vam zahvaljujem za vašo požrtvovalnost in ljubezen, ki jo vsak dan podarjate svojim družinam.

Posebej se vam zahvaljujem za to, da si poleg družinskih obveznosti prizadevate za naše fare po celi Koroški in skrbite za dobrobit na cerkvenem, duhovnem, pa tudi na kulturnem področju.
Ste pravi biser v vsaki fari, od Zilje, Roža, do Podjune!

Svoje duhovne misli bom ta teden namenila svoji mami v zahvalo. Slovo od nje je bilo za nas otroke pred dvema letoma neizmerno težko. Mama je bila srce in središče naše družine. Bila je kakor mogočno drevesno deblo, ki drži vse veje in jih hrani. Je tolažila, odpuščala, bodrila, hvalila, se veselila, če je naše življenje rodilo sadove. Če se je kaka veja ranila, je rane obvezala, znala je najti besede, ki so zdravile in gradile mostove in tako povezovale in krepile ena drugo.
Zelo nam otrokom mama manjka, zelo jo pogrešamo. A dragoceni so spomini, iz katerih črpamo in hvaležni smo, da je bila tako dolgo med nami.
Draga mama, včeraj, ko sem pri šmarnicah v Velinji vasi sedela na tvojem mestu, sem te tako živo začutila, da so mi stopile solze v oči.

Hvala ti, da si nam šestim otrokom posredovala dragocene oporoke, nam podarila neizmerno ljubezen, nas naučila moliti in se obenem zahvaliti za prejete darove.

Draga mama, tudi v bodoče se bom trudila, da bom Bogu in Mariji v naročje vsak dan položila zahvalo.

Torek, 12.6.2026

Desetletja je molila za srečno zadnjo uro

Tudi danes bom svoje misli iz hvaležnosti posvetila svoji mami, v ljubečem spominu nanjo.
Mislim, da nam je vsem v veliko tolažbo, ko po smrti ljubljenega človeka lahko črpamo iz spominov in oporok.

Mama je nam šestim otrokom podarila neomajne verske in kulturne korenine. Svoje življenje je živela v zaupanju v Božje varstvo in po načelu, da se nam na življenjski poti ni treba bati, temveč svoj nahrbtnik sprejeti.

O svoji smrti ni rada govorila in tudi ni izražala posebne pogrebne želje. Tiho, kakor rahel veter, je smrt nekega jutra stopila pred njo, ravno ko se je že veselila zajtrka in ugasila njeno življenjsko svečo.

Neizmerna Božja ljubezen ji je izpolnila željo, za katero je desetletja zjutraj in zvečer molila:
»za srečno zadnjo uro.«

Ne vem, ali ste to molitev že kdaj slišali, zato bi jo danes rada delila z vami:

Jezus, Marija in Jožef, vam podarim svoje srce in dušo.
Jezus, Marija in Jožef, stojte mi ob strani v zadnjem boju.
Jezus, Marija in Jožef, naj združena z vami mirno izdihnem svojo dušo.

Ta molitev je mojo mamo spremljala skozi vse njeno duhovno življenje.

Mi otroci smo bili kljub žalosti ob nenadni smrti naše mame Bogu hvaležni, da je doživela smrt, kakršno si je želela. Veseli smo bili, da ji ni bilo treba leta ležati v postelji in trpeti bolečin.

Tako je bila ob koncu svoje poti deležna velike Božje milosti.

Tudi mi, dragi poslušalci, lahko svojo prošnjo za srečno smrt polagamo v Božje roke in v naročje Božje Matere. Nobena molitev, izrečena v zaupanju, ni pri Bogu izgubljena.
Bog jo hrani kakor dragocen zaklad, ki se zbira skozi vse življenje.

Sreda, 13.5.2026

Rože za mamo!

Zelo dobro se spominjam 90. rojstnega dneva naše mame v času korone. Vnuki so s snaho Rozi pripravili za svojo staro mamo edinstveni koncert v domači hiši. Mama je sedela v dnevni sobi in začudeno gledala, ko je truma mladine začela korakati v sobo in prepevati eno pesem za drugo njej v čast.
Mama je žarela od veselja in njene oči so sijale od sreče, saj je petje nadvse ljubila. Prav tako so jo vnuki ljubili in jo redno obiskovali, ker so bili z njo močno povezani.
Mama je imela odprto srce za mladino, saj jim je prisluhnila, jih pohvalila, tolažila, se zanimala za njih pota, za izobrazbo in za vse, kar se je v njihovem življenju dogaja.
Ker je bila izvrstna kuharica, jih je razvajala z mnogovrstnimi dobrotami in tako je vnuke na obisk neštetokrat privabila tudi njena dišeča pogača.

Znala jim je posredovati tudi dragocene vrednote: ljubiti in spoštovati sočloveka ter odpuščati in živeti spravo. Vedno znova jim je govorila o dobrem Bogu in o molitvi, tako so ji vnuki redno sporočali termine za šolske naloge in se ji priporočali v molitev.

Ko jo je Simon enkrat obiskal, mu je rekla: Vem, da ste mladi zaposleni in nimate toliko časa, a velikokrat zadošča že, da zjutraj pozdravite Boga in se mu na koncu dneva zahvalite. Bog vas vse razume.
Tako so vnuki redno doživljali staro mamo, ki je sedela pred televizijo pred Najsvetejšim, molila rožni venec in bila pri sv. maši. Opazovali so njeno strast za branje Mohorjevih knjig in Nedelje ter tako vsrkali kulturo jezika in duhovno besedo.
Če je mama brez prisile opozorila na sv. mašo v Velinji vasi, je imelo to močno veljavo, obenem pa navdajalo z veseljem ob srečanju in poslastici na domu stare mame.

Vnuki so njeno slovo oblikovali v besedi, molitvi in petju in ji zapeli v zadnji pozdrav: „Rože za mamo“.
Opažam, da vnuki staro mamo večkrat omenijo, se spomnijo kakega lepega dogodka z njo in so v mislih ostali povezani še po slovesu.
Lepo je videti in čutiti, da je mama zapustila v srcih vnukov, ki so že odrasli, trajne in neizbrisne sledove.

Četrtek, 14.5.2026

„Spet kliče nas venčani maj, ...“ To pesem pri šmarnicah radi zapojemo. Mesec maj, posvečen Materi božji, nas spodbuja, da se v molitvi združimo z njo in ji položimo svoje skrbi v naročje.
Moja mama je rada hodila k šmarnicam in nam prikazala lepoto majniških pobožnosti.
Na materinski dan smo se otroci zbrali pri šmarnicah za molitev, pa tudi v pozdrav mami. Čutila sem, da se starši veselijo, da nas spremljajo v dobrih in v težkih trenutkih.

Vedno sem občudovala mamo, kako je ob težkem kmečkem delu žarela, bila vesela.
Nam otrokom, pa tudi vnukom je govorila: „ Rad in z ljubeznijo moraš delati in opravljati svoje naloge, zaupati v Boga, potem čisto nič ni težko na svetu!“
Ko je še v starosti pekla polno peč pogače, nam je rada povedala: „Že zjutraj sem prosila Marijo, da mi pomaga, ker sem že stara“.
Vse njeno življenje je bilo prepleteno z molitvijo. Kruh, ki ga je vsak teden pekla, je trikrat pokrižala in nas otroke blagoslavljala.
Da bi tudi nam uspelo svojim otrokom in vnukom biti zgled, posredovati zaklad ljubezni, zaupanja in globoke vere, to je danes, na Jezusov Vnebohod moja srčna želja.

Petek, 15.5.2026

„Več daš, več imaš in vse, kar dobrega storiš, se ti stotero povrne“

Cel teden sem bila z vami povezana in vam zaupala osebne misli o svoji mami. Hvala, da ste mi prisluhnili, saj je bil zame ta čas spominov, tudi solz, hvaležnosti in mnogih spoznanj zelo dragocen.
Osebno sem morala biti te dni zaradi doživete prometne nesreče v Portorožu prisotna tudi pri sodnijski obravnavi. V vsej teži sem občutila, zakaj nas je mama vedno opozarjala, da se moramo varovati prerekanja z odvetniki na sodniji: ker je res neprijetno sedeti pred sodnikom, četudi nedolžen.

Zadnja leta, ko so mamine moči pojemale, smo ji otroci in vnuki stali ob strani, jo obiskovali in se vračali obogateni na svoje domove. V zadovoljstvu je uživala starost, bila srečna, da je še tako čila lahko hodila v cerkev in na domu preživljala svoj vsakdan.
Neštetokrat se nam je zahvalila in nas spraševala: „ Ali sem to dro zaslužila, da me tako oskrbujete, razvajate in me vsak dan obiščete?“
Mama je vse življenje živela po načelih biti dobrosrčen, solidaren, radodaren in imeti hišo odprto za vse ljudi. Njena gostoljubnost je bila brezmejna.
Vedno je dejala: „Več daš, več imaš in vse, kar dobrega storiš, se ti stotero vrača.“
Izrazito je prišlo to vodilo v njeni starosti do veljave. Ker nas je otroke obdarila z neizmerno ljubeznijo, smo ji mi lahko v stoteri meri vračali. To, kar je živela, se ji je povrnilo.
Nepozabni bodo ostali obiski pravnukov in mamin žareč obraz ob prepevanju otroških pesmi. Izredno je bila ponosna in uživala ob povabilu vnukov na kosilo, ki so s ponosom izdali skrivnost, da so skuhali po njenem navodilu. Kar ni mogla verjeti, da mladina, predvsem fantje skuhajo tako okusno. Tudi vnuki so bili veseli, da so stari mami kdaj pa kdaj s pogostitvijo vračali njeno ljubezen, dobrosrčnost in radodarnost. Tako se krog sklene. Ljubezen, vera, zaupanje se rodi in ob smrti daje naprej in krog se nanovo zasuče.

HVALA, MAMA, da lahko podarjamo, kar smo od tebe prejeli.