Ani Boštjančič

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Ani Boštjančič (vg)

Nedelja, 19.1.2020

Ob koncu božičnega časa obhajamo praznik Gospodovega krsta. Prejšnjo nedeljo smo v evangeliju slišali, da se je, ko je Janez Krstnik krstil Jezusa zaslišal glas: "Ti si moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje!" Ker sem lansko leto romala v Sveto deželo, sem s tem evangelijem prav posebej povezana, ker me popelje na kraj ob reki Jordan. Tam smo postali kot romarji priče obnove krsta ljudi iz Ukraine. Ta dogodek ob reki Jordan, kjer je bil krščen Jezus, me je nepopisno prevzel in mnogi kraji Svete dežele žarijo še v današnji čas in privabijo veliko ljudi, da hodijo po njegovih sledeh in tako utrjujejo svojo vero. Pri svojem krstu smo postali tudi mi Božji otroci in sprejeli obljubo, da je On naš oče in mi njegovi otroci, saj nas je poklical po imenu. S tem smo dobili misijonsko nalogo, da sodelujemo pri gradnji božjega kraljestva. Vsak od nas ima enkratno poslanstvo, da se odpravi po poti vere predvsem v smer brata in sestre in vzgledno hodi svojo življensko pot po božjih merilih. Želim vam dragi poslušalci, obilo božjega blagoslova v tem letu in da boste kot krščeni Božji otroci prinašalci luči na tej včasih zelo temni zemlji.

Ponedeljek, 20.01.2020

Že kar dolgo se nismo slišali po radijskih valovih, zato se tembolj veselim na to biti ta teden z vami.
Zame je bilo minulo leto nekaj posebnega in lahko trdim, eno izmed najlepših v mojem življenju, čeprav sem doživela tudi žalostne trenutke. Kot rdeča nit bodo povezovale besede "Zaupanje, hvaležnost in vztrajnost" moja razmišljanja v tem tednu. Hvaležna sem, da mi je zdravje dopustilo in sem lahko z boroveljsko dekanijo romala februarja lanskega leta v Sveto deželo-Izrael na kraje,
kjer je Jezus živel, deloval in učil. Mnogo lahko prebereš o Sveti deželi iz knjig. Biti tam in hoditi po Jezusovih sledeh pa je tako nepopisno doživetje, ki se ga pač da doživeti samo na kraju samem.
Obiskali smo kraje, kjer sem bila posebno ganjena, pa tudi prizadeta, in se danes z drugim pogledom oziram na Kristusovo življenje. Ta dotik s Sveto deželo me pusti doživljati sv. maše bolj globoko in zgodi se, da pri branju berila poleti moja misel v Sveto deželo na omenjeno mesto v berilu. Posebno v letošnjem božičnem času je bilo moje srce na pastirskih poljih, kjer smo kot dekanijska skupnost obhajali sv. mašo, prepevali božične pesmi in začutili pastirce, ki so prišli iskat JEZUSA. Nekje sem brala, da ne potrebuješ bogastva, če znaš biti hvaležen za vse, tudi za težo v svojem življenju, znani teolog D. Bonoeffer pa pravi, da nam hvaležnost v vsakdanu obogati naše življenje. Prav ima ...
Kako bogate božične praznike sem tokrat lahko doživela, ko sem poleg lepega praznovanja s svojo družino na tiho poletela v mislih še v betlehemsko štalico v Izraelu, kjer se je Jezus rodil.
Na pragu novega leta vam želim mnogo lepih in veselih trenutkov v krogu vaših dragih in upam, da boste danes našli mnogo razlogov, zakar ste v vašem življenju hvaležni.


Torek, 21.1.2020


V preteklem letu so na moja vrata potrkale zdravstvene težave, katere pa sem vedno utišala s tableto. Ko sem poleg bolečin že pri navadni hoji težko dihala, mi je dober prijatelj, ki je zdravnik na Dunaju, signaliziral, da je moja situacija resna. Hvaležna sem za te njegove, čeprav zelo boleče, besede.
Tako sem spoznala, da se bom morala odpraviti na strmo goro in
resno hoditi težavno pot za svoje zdravje.
Dragi poslušalci, vsak od nas je bil že soočen s težkimi življenskimi nalogami, bodisi v poklicu, v družini ali na kakem drugem področju, ki so se nam zdele tako nepremostljive, da smo odlašali in nismo imeli zadosti moči, da bi
vztrajali v rešitvi. Vsak začetek od nas zahteva mnogo napora, dobre volje in zahteva zaupanje, da nam bo uspelo.
Tudi meni se je zdela moja osebna gora nepremostljiva, a vedela sem,
da na svoji poti nisem sama, zato sem v zaupanju prosila Boga za pomoč
in molila za vztrajnost pri rehabilitaciji.
Vsak dan sem se že v zgodnjih urah peljala k jezeru, saj pomeni voda zame balzam za dušo in telo. Doživela sem, da z molitvijo in športom v tišini in
naravi postaja naloga lažja.
Tako sem začutila neverjetno moč, ko sem bila nemočna, ki me je dvigala
in mi pripomogla vztrajati pri svojem cilju.
Vseeno, zakar se prizadevamo in trudimo, molitev, zaupanje in vztrajna hoja
do cilja je moj recept, ki ga tudi vi lahko poskusite.
Vzstrajati - to pomeni imeti vedno cilj pred sabo, zaupati vase, pa tudi v pomoč.
Dragi poslušalci, želim vam, da vztrajate pri vseh svojih življenskih nalogah, obenem pa zaupate, da je Božja roka z vami, ki vas dviga in nosi, če padate ali onemorete.

Sreda, 22.1.2020


Tudi danes bodo besede "Biti hvaležen - vztrajati in zaupati" prevevale moje misli. Od 1. julija lanskega leta lahko koristim dragocen čas pokoja. Desetletja sem bila zaposlena na Posojilnici Bilčovs in v veliki hvaležnosti se spominjam na ta izredno lepi čas, ki mi je pomenil več kot samo služenje denarja. Doživela sem dragocene trenutke in pogovore s strankami, delala s kolegi, ki so mi še danes prijatelji in rada se oziram na svoje službeno obdobje. Ko je prišlo do fuzije vseh Posojilnic, se je stavilo zame vprašanje, v tem težkem času vztrajati ali iti v pokoj. V hvaležnosti sem odločila, ostala zvesta strankam, jim pomagala premostiti tudi zanje negotov čas.
Kolikokrat doživimo poraze, pogosto ne vidimo izgleda in izgubimo zaupanje. Kot verujoči ljudje pa lahko zaupamo Njemu, ki nas spremlja skozi vsak dan in spodbuja, da vztrajamo tudi v težkih časih.
Vsak od nas je že doživel, da smo se največ naučili za življenje, ko smo vztrajali.
Spoznala sem, da ima tudi padec, ki te naredi bolj močnega in odpornega, smisel. Vsako drevo, ki mora prestati hude vetre, je tako močno zakoreninjeno, da prestoji tudi kak orkan. Vsaka življenjska preizkušnja nas spodbuja zaorati na globoko, kjer spet najdemo talno vodo in na novo zaživimo.
Samo v zaupanju in vztrajnosti bomo šli skozi vse ožine svojih preizkušenj. Odločilno se mi zdi, da po vsakem slovesu začnemo na novo in sprejmemo svojo življenjsko prelomnico.
Dragi poslušalci in poslušalke, iz srca vam želim, da vam bi uspelo - neglede na težo lastne situacije - odločati vselej po božjih merilih, zaupati v božjo pomoč in zanjo tudi prositi.

Četrtek, 23.01.2020


V svojem pismu "Evangelium gaudium" nas kristjane papež Frančišek spodbuja in bodri, da kot kristjani vršimo svoje poslanstvo. Sedim že neštete dneve pri sestavljanju našega Letnega poročila in sem zelo hvaležna, istočasno pa se čudim, koliko faranov se prizadeva s svojo karizmo in talentom za dobro na svetu. Če pomislim samo na nešteto otrok in mladincev, ki so se odpravili kot
sv. trije kralji na pot solidarnosti in prosili za uboge in lačne po svetu, čutim, s kakim zagonom in veseljem gorijo za papežev poziv. Na misel mi pride naš bazar v adventu, ki je pravi čudež v malem,
saj se zbere vsako leto okrog € 5000,-- za farno CARITAS.
V tem se spomnim na ravnatelja Caritasa, ko je imel v naši fari večerno sv.mašo, kako prepričljivo nas je motiviral in nagovarjal, da je važno, že doma videti revščino in potrebo posameznika. Hodil je skromno pot papeža, nam bil vedno vzgled, bil močno povezan z ljudmi po farah in znal pritegniti tudi tiste za dobro sočloveka, ki so dvomili in cerkvi niso bili tako naklonjeni.
Na pragu novega leta smo. Rada bi izrabila priložnost in se kot predsednica Katoliške akcije in farnega sveta v Bilčovsu zahvalila vsem prostovoljnim, pa tudi tistim, ki delajo čisto v ozadju in vsem poklicnim sodelavcem naše Cerkve za ves trud in požrtvovalnost. Vsi, ki služite Bogu in ki z vsem srcem mnogo žrtvujete za sočloveka, ne, da bi merili v urah, merodajno gradite in sooblikujete našo Cerkev. Zahvala gre tudi vam vsem, ki vedno spet dobrodušno darujete in se socialno angažirate za misijonske in raznovrstne zbirke, ki lajšajo revščino in lakoto po svetu, pa tudi doma.
Želim in vas vabim, da se skupno prizadevamo in sodelujemo z našim novim škofom za rast naše Cerkve in se odkrito trudimo za lajšanje bede in siromaštva vsepovsod.



Petek, 24.01.2020


Lepo je bilo ta teden z vami, prav uživala sem in obljubljam, da se bom letos še kaj oglasila, saj sem v pokoju, čeprav se pravi, da ljudje v pokoju nimajo časa. Ko danes zaključujem svoja razmišljanja o hvaležnosti in vztrajnosti v svojem življenju, pa ne morem mimo tega, da pogledam na našo koroško Cerkev, ki je vztrajno čakala na novega škofa. V nedeljo, ko bo v stolnici posvečen dr. Jože Marketz, bo za celotno koroško Cerkev gotovo zgodovinski trenutek, prav posebno pa bo to dan radosti in veselja za nas vse. Nepopisno veselje sem občutila, pa se upam trditi, da tudi vi, ko se je razlegla novica o imenovanju novega škofa. V vztrajni molitvi sem upala, da bo papež Frančišek izbral prav njega, ki ima srce pri ljudeh, ki je razgledan in doma tudi
v deročih vodah, ki zda graditi, združevati in prevzeti velike izzive, kar je v svoji preteklosti že mnogokrat dokazal. Predvsem pa, ker je njegovo srce zapisal Božji ljubezni in je njegova vera
močno zasidrana v tem, da stoji vsak človek v središču. Osebno, pa tudi v imenu vseh laikov, mu izrekam zahvalo, da se je podal na izzivno pot, se ni zbal, sprejel to zgodovinsko nalogo in postavil dobrobit naše Koroške Cerkve v ospredje. Kot predsednica KA se veselim na dobro sodelovanje z novim škofom in si želim, da bo naša služba laikov igrala v prihodnje še pomebnejšo vlogo.
V hvaležnosti pričakujem zgodovinki trenutek posvečanja, obenem pa veselim na srečanje vseh laikov in službenih nastavljencev koroške Cerkve, seveda tudi cerkvenih predstavnikov na predvečer posvečenja pri Gospe sveti, kjer bomo v veliki skupnosti pod geslom "Z vami sem kristjan" z izvoljenim škofom molili in ga z molitvijo pospremili v novo obdobje.
Hvaležna sem, da ste cel teden vztrajali in mi prisluhnili.
Z željo, da bomo skupno kot kristjani z našim škofom hodili v veselju in vztrajnosti pot vere, vam želim lep konec tedna.