Nedelja, 20.7.2025

Drage poslušalke in poslušalci, lepo pozdravljeni na današnjo poletno nedeljo! Ste sredi počitnic ali dopusta? Na poti h kakšni izletniški točki ali v pripravah na obisk? Smo sredi letnega časa, ki nam ponuja možnosti za posebne dogodke in aktivnosti, nas vabi h gibanju in na potovanja, zahteva precej dela na vrtu in polju. Gotovo nam dela in idej ne zmanjka! V poletnih tednih pa ne pozabimo na počitek in oddih. Današnji evangelij pripoveduje, da si je ena od sester, ko ju je obiskal Jezus, izbrala boljši del. Tako piše:«Marija pa si je izbrala boljši del, ki ji ne bo odvzet« (Lk 10,38-42). Medtem, ko se je njena sestra Marta trudila s postrežbo, je Marija sedela ob obiskovalcu in ga poslušala. Nekako tako si predstavljam tudi moj poletni oddih: se ustaviti, umiriti in prisluhniti. Za nekaj časa pozabiti, kaj vse moram ali hočem narediti. Pri tem ne mislim na lenarjenje, temveč da zelo aktivno dam prostor novemu, neznanemu, tihemu, ki je mogoče ves čas med letom potisnjeno na rob. Naš notranji svet je neverjetno obsežen in premalo potujemo po njem in ga odkrivamo! Vzemimo si čas zanj, prisluhnimo mu! Povabimo ga v misli, vzpodbudimo ga, da spregovori. Ne bojmo se ga! Mogoče ga je potrebno malo pospraviti, očistiti, na novo urediti, da bo spet prijeten in čist. Mislim, da je naš notranji svet in posvečanje njemu, boljši del, o katerem govori današnji evangelij. Ta je, ki nas spremlja skozi celo življenje in ki nam, tako verujem, tudi ob smrti ne bo vzet. Vzemimo si čas zanj!

Ponedeljek, 21.7.2025

»Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen. To je moj Bog, zato ga bom slavil«,(2 Mz 15, 1-2) so besede današnjega speva. S temi besedami se zjutraj poklanjam Bogu, ki je prevzvišen, ki je moj Bog in ga želim slaviti! Znam in zmorem se obračati k Bogu, našemu Stvarniku. Ta zmožnost človeka povišuje v krono stvarstva. Presegam svoj omejeni svet, svoj ego, ga odpiram navzven. Priznavam, da je nekdo večji od mene! Nasprotje temu pa je narcizem, zelo razširjena nadloga današnjega časa. Narcizem je v vsakem izmed nas, v pravih merah nam pomaga, da skrbimo in gledamo nase. Gorje pa človeku in njegovim sopotnikom, če se narcizem v njem preveč razraste! Tak človek se vrti samo okoli sebe, čuti in vidi samo svoje potrebe in želje, se na veliko hvali! Druge potrebuje samo, da mu služijo in ga občudujejo. Uničuje odnose, ne pozna spoštovanja. Zaprt je v lastno kletko in ne najde poti navzven. Ne želim dajati prostora takšnemu narcismu: ne v meni, ne pri soljudeh in ne v svetu! Želim se odpirati in govoriti:»Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen. To je moj Bog, zato ga bom slavil.«

Torek, 22.7.2025

Psalmist v današnjem psalmu 63 govori: »Kakor z maščobo in oljem se bo nasičevala moja duša«. Ob teh besedah se mi usta napolnijo s slino, pred očmi vidim človeka, ki se mu maščoba cedi po bradi, zaslišim cmokanje in druge glasove prijetnega žvečenja v ustih in zaznam prijeten vonj po hrani. Postanem lačna! Psalm pa govori o hranjenju duše. Različne stvari dajejo hrano našim dušam, meni so to tudi besede svetega pisma. Spomnim se, kako nas je nekoč voditelj na duhovnih vajah učil brati Sveto pismo. Rekel je:«Vzemite besede Svetega pisma v svoja usta (to pomeni:preberite ga), dobro jih prežvečite, premlejte z jezikom in jih okušajte. Nahranile vas bodo.« Res: kakor hrano za telo potrebujemo tudi duhovno hrano, ki nas nasiti. In kadar jemo z vsemi čuti, ni potrebno pojesti veliko, da smo dolgo siti in polni energije. Dobra hrana tudi prečiščuje naše telo. Nekako tako delujejo v meni besede Svetega pisma: že samo majhen odlomek me nasiti, prečisti moje misli in usmerja moje korake. Samo vzeti ga moram v roke, ga odpreti in brati. In začnejo se uresničevati besede:»Kakor z maščobo in oljem se bo nasičevala moja duša.«

Sreda, 23.7.2025

V današnjem evangeliju beremo:»Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti ...« (Jn 15, 2-11). Ob tem pomislim na svojega malega vnučka, ki veselo sesa mamičino mleko. Koliko mesecev ga je hranilo izključno to mleko in kako lepo se je že razvil in zrasel! Je prava mladika, ki raste iz trte! Ob sesanju od svoje mame ne prejema samo mleka! Skoraj enakovredno ga hranita mamina toplota in bližina, njeno držanje v naročju in nežnost. V svoji nebogljenosti in odvisnosti je varovan in spremljan, je poln zaupanja in nima strahu. To je zame zelo lepa prispodoba človekove povezanosti z njegovim Stvarnikom. Potrebujemo Njegov sok za rast in razvoj,v naši nebogljenosti potrebujemo Njegovo varstvo in spremljanje. Zato: ostanimo na Njem, naši Trti!

Četrtek, 24.7.2025

V današnjem evangeliju beremo: » ... ker gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo« (Mt. 13, 13). Kako je zanimivo, da pomeni gledati in poslušati čisto nekaj drugega, kot pa videti in slišati. Ni nujno, da ob gledanju res nekaj vidimo! Ali ob poslušanju tudi res slišimo! Ali smo razumeli, je nato naslednje vprašanje, ali smo res prav razumeli, pa še naslednje! Jezus je večkrat dejal, da ljudje njegovega časa ne razumejo tega, kar bi jim on rad povedal. Kako pa je z nami v današnjem času? Veliko gledamo in poslušamo: telefone, računalnike, televizije, beremo WhatsApp, gledamo Tiktok, Snapčet, Instagram. Kaj vidimo? Kaj slišimo? Kaj razumemo? Želela bi, da ne bi vedno gledali črno-belo, ampak bi se učili videti veliko barv in njihovih odtenkov. Želela bi,da ne bi poslušali samo enega tona, samo enega pevca, ampak bi se učili slišali sinfonije in zbore. In želela bi, da bi nas vse to, kar danes lahko gledamo in poslušamo naučilo videti, slišati in razumeti s srcem.

Petek, 25.7.2025

»Tisti, ki sejejo s solzami, žanjejo z vriskanjem. Odhaja, odhaja z jokom, ko nosi seme za setev: prihaja, prihaja z vriskanjem, ko nosi svoje snope« so besede, ki jih beremo v današnjem psalmu 126. Govorijo mi o človeku, ki joka, je žalosten, trpi. Težko razmišljamo o žalosti,o bolečini in trpljenju, pa čeprav so naši vsakodnevni spremljevalci! Že kot otroci se moramo učiti z njimi živeti in se nato učimo še celo življenje. Psalmist v današnjem psalmu pa se zdi, kot da jih opeva in nas prepričuje, da se trpljenje in jok spreminjajo v veselje in veliko žetev. Težko je to razumeti! Z leti se mi je nabralo nekaj odhajanj z jokom (kot pravi psalmist: odhaja, odhaja z jokom) in izkušnje sejanja. Zdaj vem, da psalmist ne opeva trpljenja in jokanja, ampak sejanje! Da seješ, pa čeprav je težko! Da se veseliš pesti semen v žepu in jih z veseljem vržeš, ko si na poti! In zato, ker si sejal, boš lahko žel in nosil svoje snope! Pred kratkim sem prebrala misli mame, ki živi sama s težko prizadetim sinom. Na malo drugačen način govori o sejanju. Pravi: »Ko bomo nekoč prišli pred večnega sodnika in bo z nami prelistaval knjigo našega življenja, bo vprašal: ali nimaš v svoji knjigi zapisanega nič takega, kar bi bilo vredno tvojega trpljenja?«