Pfarre / Fara

Köttmannsdorf/Kotmara vas

Nikoläuse unterwegs / Miklavži na poti

Auf Initiative und Einladung von Pfarrer Michael Joham fuhren sechs Nikoläuse Ende Oktober mit ihm auf geistliche Besinnung nach Piran. Ein Abstecher in Laibach ermöglichte den kontemplativen Einstieg mit einem kurzen Gebet in der serbisch orthodoxen Kirche. So war es nur naheliegend, danach dem vom italienischen Architekten Andrea Pozzo barockisierten Dom einen Besuch abzustatten und die verinnerlichte Stimmung zu festigen. In den Kellerarkaden des Marktes, einem Werk des in Wien bei Otto Wagner geschulten slowenischen Architekten Jože Plečnik, fanden wir hinter den Fischläden das Traditionslokal „Ribca“ und die wohl verdiente leibliche Stärkung.

Gut gelaunt konnte die nächste Etappe in Angriff genommen werden. Auf dem Weg in den Süden passierten wir die Raststation „Räuberkommando“ um darauf noch einen Abstecher nach Hrastovlje zu machen. In diesem kleinen Dorf im Karstgebiet, das durch die freigelegte spätgotische Freskenausstattung in der Dreifaltigkeitskirche zu großem Ruhm gelangte, hat die Nikoläuse besonders der für Slowenien einzigartige Totentanz beindruckt. Am Ende stehen nämlich alle Menschen ohne Unterschied von Stand und Rang vor dem gleichen Richter. Diese Warnung im Gepäck erforderte noch eine Stärkung in Form einer Jause, die im örtlichen Lokal eingenommen wurde. Schlussendlich gelangten wir nach Piran, wo inmitten der Stadt uns das Minoritenkloster des hl. Franziskus aufnahm. Nach der Andacht in der dortigen Kapelle konnten die vielen Eindrücke des Tages in der belebten Gastronomie der Altstadt bei einigen Gläschen Wein verarbeitet werden. Klostergemäß folgte der kurzen Nachtruhe bereits um 7 Uhr in der Früh die Morgenmesse. Spätestens nach dem Erklimmen des Campanile der Pfarrkirche verflogen in der windigen Glockenstube die letzten Anzeichen von Müdigkeit. Diese setzte erst wieder nach dem üppigen Mittagessen beim höchstgelegenen Weinbauern von Piran ein. Seine Verwunderung, ob des intensiven Tischgebets der sieben Herren, tat der guten Sache keine Abfuhr.

Jedenfalls sei dem in Speis und Trank disziplinierten und umsichtigen Seppi-Chauffeur (auch Bürgermeister genannt) gedankt, da er uns sicher und schnell wieder nach Hause brachte.

Gorazd Živkovič

Miklavži na poti

Na pobudo našega župnika Michaela Johama smo se z njim vred šest Miklavži ob koncu oktobra odpeljali na duhovne vaje v Piran. Za kontemplativni začetek se je na poti ponudila prav srbsko pravoslavna cerkev v Ljubljani, kjer smo ogled krasne stavbe zaključili s kratko molitvijo. Poglobitev ponotranjenega vzdušja smo nadaljevali prav v stolnici, ki je dobila sedanjo obliko po italjanskem arhitektu Adreju Pozzo. Mimo Jožeta Plečnika seveda v Ljubljani ni moč priti. Saj je zapečatil s svojimi projekti mestu moderni klasicizem, ki ga srečavamo korak za korakom. V kletnih arkadah Tržnice (1939/42) smo šli na kosilo v tamkajšno starodavno lokacijo „Ribca“, ki leži poleg ribarnice.

Nato smo dobre volje nadaljevali potovanje proti jugu, prečkali počivališče „Ravbarkomanda“ in nato že na Krasu zavili proti Hrastovljam, ki so zaslovele po odkritih poznogotskih poslikavah v tamkajšnji cerkvi Svete trojice. Ni čuda, da je globok vtis zapustil mrtvaški ples. Ob koncu stopimo vsi ljudje pred sodnika brez razlike stanu in ranga. To svarilo je segalo globoko in zahtevalo ojačilo v obliki malice v sosednjem lokalu. Nadaljevali smo pot v Piran in se vkrcali v minoritski samostan sv. Frančiška. Pobožnosti pri molitvi in skupnemu prepevanju slovenskih pesmi je sledilo preverjenje gostinstev mesta. Vtise dneva smo predelali ob dobri kaplici vina. Samostanu primerno je sledila kratkemu nočnemu počitku sveta maša že ob sedmih zjutraj. Po zajtrku smo se vspeli vrh zvonika župnjijske cerkve, kjer nam je mili jesenski veter odpihnil zadnje sledove utrujenosti. Vrnila se je šele po kosilu, ki smo ga zaužili pri najvišjem vinarju Pirana. Njegovo začudenje ponotranjene molitve sedmih gospodov ni zmotilo.

Vsekakor smo hvaležni našemu v pijači in jedači razsodnemu Sepi-šoferu (kličemo ga tudi župan), ki nas je ob koncu tega izleta nadvse varno pripeljal domov.

Gorazd Živkovič