Organisation

Internetredaktion der Diözese Gurk

Hvaležnost in mirnost – em. škof Egon Kapellari praznuje 90. rojstni dan

Njegova osebna življenjska bilanca je polna zaupanja: »Iz številnih srečanj je zrasla bogata življenjska žetev, ki bo tudi v prihodnje še rasla, če bo Bog hotel.«

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Škof Egon Kapellari med govorom ob odprtju programa »Umetnost srečanja. Koroška 2000« 26. oktobra 1999 na gradu Straßburg. (Arhivska fotografija: Krška škofija/Neumüller)

Emiritiran škof škofij Gradec-Sekava in Krka Egon Kapellari 12. januarja praznuje 90. rojstni dan. V intervjuju za štajerski cerkveni časopis se ozira na svoje dolgo življenje in cerkveno službo – zaznamovano z zaupanjem, duhovno budnostjo in globoko hvaležnostjo. Kljub številnim izzivom Kapellari ostaja miren: »Po svetu vidim veliko pozitivnega, zato sem v celoti gledano vedre naravnan.« Njegova hvaležnost je predvsem namenjena Bogu, iz čigar usode je zrasla »bogata življenjska žetev« – in še naprej raste, »če bo Bog hotel«.

Zgodnja leta in poklicanost za duhovnika

Egon Kapellari se je rodil leta 1936 v Leobnu. Po doktoratu pravnih znanosti (1957) v Gradcu ga je pot vodila do študija teologije v Salzburg in Gradec. Leta 1961 je v Gradcu prejel mašniško posvečenje. Prve pastoralne izkušnje je zbiral kot kaplan, nato pa je 18 let deloval v visokošolski pastorali. To obdobje je trajno zaznamoval predvsem dialog z mladimi in študenti.

Krški škof: dialog, daljnovidnost in bližina do ljudi

7. decembra 1981 je papež Janez Pavel II. Egona Kapellarija imenoval za škofa krške škofije. Vodenje škofije je prevzel 3. januarja 1982, škofovsko posvečenje pa je prejel 24. januarja 1982 v stolnici v Celovcu. Njegovo škofovsko geslo se glasi: »Omnia vestra, vos autem Christi« – »Vse je vaše, vi pa pripadate Kristusu.«

Med svojim skoraj 20-letnim obdobjem delovanja na Koroškem je Kapellari dal pomembne duhovne pobude. »Šentjurski pogovori«, ki jih je zasnoval, so postali pomemben forum teološkega in družbenega dialoga. Te pogovore so zaznamovale osebnosti, kot so Joseph Ratzinger, Karl Lehmann, Hans Urs von Balthasar in Johann Baptist Metz.

Hkrati mu je bila bližina vernikov srčna zadeva: Kapellari je redno obiskoval vse župnije in je osebno podeljeval večinoma zakrament birme. Poseben višek je bil obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1988 v Krki. Ta je bil del velikega škofijskega praznovanja ob jubileju svete Heme (1987–1989) ter začetek romanja treh dežel z romarji in romarkami iz Koroške, Slovenije in Furlanije.

Za sveto leto 2000 je Kapellari zasnoval vsekoroški milenijski program »Umetnost srečanja. Koroška 2000«, ki je bil uresničen v tesnem sodelovanju z deželo Koroško.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Škof Egon Kapellari na dvorišču samostana v Krki – Umetnost srečanja. Koroška 2000 – Slika: Krška škofija/Neumüller

Škof v Gradcu–Sekava: Cerkev v srcu Evrope

Leta 2001 je Egon Kapellari po odstopu škofa Johanna Webra prevzel vodenje škofije Gradec-Sekava, po površini največje škofije v Avstriji. To službo je opravljal do svoje upokojitve leta 2015.

Med najpomembnejšimi dogodki njegovega delovanja sta bila Srednjeevropski dan katoličanov leta 2004, ko je Kapellari kot t. i. »evropski škof« v Marijinem Celju pozdravil okoli 100.000 romarjev in romark, ter obisk papeža Benedikta XVI. leta 2007 ob 850-letnici romarskega središča Marijino Celje.

Odgovornost v Cerkvi, medijih in Evropi

Tudi zunaj svojih škofij je Kapellari prevzemal številne odgovornosti. V okviru Avstrijske škofovske konference je bil od leta 1992 referent za liturgijo in kulturo, od leta 2001 do leta 2015 pa tudi namestnik predsednika.

Kot t. i. »medijski škof« je skrbel za Katoliško medijsko akademijo, bil je predsednik in izdajatelj agencije Kathpress ter osrednja kontaktna oseba za avstrijske medije. Na mednarodni ravni je deloval v evropskih škofovskih gremijih CCEE in COMECE.

Danes: molitev, pozornost svetu in hvaležen pogled nazaj

Po upokojitvi škof Kapellari živi pri graških elizabetinkah v hiši za oskrbovano bivanje. Njegove dneve zaznamujejo molitev za svet, budno spremljanje cerkvenega in družbenega dogajanja ter pogovori, v katerih posreduje svoje izkušnje.

Njegova osebna življenjska bilanca je polna zaupanja: »Iz številnih srečanj je zrasla bogata življenjska žetev, ki bo tudi v prihodnje še rasla, če bo Bog hotel.« Njegovo življenjsko vodilo, navdihnjeno po katoliškem pisatelju Paulu Claudelu, to držo povzema v misli: »Bog piše ravno – tudi na krivih vrsticah.«