Na mednarodni poletni konferenci KAVÖ v Domu izobraževanja Sodalitete v Tinjah je nekdanja diplomatka in nekdanja avstrijska ministrica za evropske zadeve in zunanje zadeve Ursula Plassnig 21. avgusta 2025 govorila o prihodnosti Evrope. V svojem govoru je poudarila, da mora Evropa prevzeti odgovornost, okrepiti svojo varnost in konkurenčnost ter aktivno živeti demokracijo. Njen poziv: svoboda in blaginja nista samoumevni – treba ju je zaščititi in nadalje razvijati.

Evropa ni končan projekt

Ursula Plassnig je na začetku jasno poudarila, da Evropa ni neka toga struktura, ampak jo mora vsaka generacija na novo oblikovati. Spomnila je na izjavo Jeana Monneta, da je unija nastala iz „solidarnosti dejstev“. S tem je mislil, da povezanost ne obstaja sama po sebi, ampak jo je treba vedno znova ustvarjati s skupnim delovanjem. Nevtralnost ali zgodovinski dosežki ne smejo biti izgovor za izogibanje tej odgovornosti.

Vojna kot realnost v sosedstvu Evrope

Ursula Plassnig je še posebej nazorno spregovorila o ruski napadalni vojni proti Ukrajini. Spomnila je, da je Ukrajina z Dunaja bližja kot Predarlska in zato ni oddaljena krizna regija, ampak neposredna soseda. Vera v trajni mir v Evropi se je izkazala za iluzijo. Mir je vedno relativen in ga je treba vedno znova zagotavljati. Prav zato je po mnenju Ursule Plassnig del „duše Evrope“, da si v stiski pomagamo in živimo solidarnost.

Varnost z lastno odgovornostjo

Eden izmed poudarkov njenega govora je bila varnostna politika. Plassnig je poudarila, da se Evropa ne more več zanašati na desetletja trajajoče zaščitno jamstvo ZDA. Predstava, da je mogoče uživati blaginjo brez investiranja v lastno obrambno sposobnost, je nevarna iluzija. Evropa se mora naučiti sama zagotavljati svojo varnost. To zahteva investiranje v skupne obrambne strukture in pripravljenost prevzeti lastno odgovornost. „Solidarnost ni enosmerna cesta,“ je dejala, „lahko pričakujemo le to, kar smo pripravljeni dati sami.“

Gospodarska moč kot vprašanje prihodnosti

Poleg varnostne politike je Plassnig kot drugi velik izziv izpostavila gospodarsko konkurenčnost Evrope. Čeprav je EU s svojimi približno 450 milijoni prebivalcev večja od ZDA, v globalni primerjavi vse bolj izgublja moč. Naložbe v tehnologije prihodnosti so enako pomembne kot delujoča unija kapitalnih trgov. Tudi notranji trg s svojimi štirimi temeljnimi svoboščinami je treba okrepiti in ga ne smejo oslabiti nacionalni posebni interesi. „Ne smemo dopustiti, da drugi odločajo o naši usodi,“ je dejala Plassnig. „Svojo prihodnost moramo oblikovati sami.“

Demokracija potrebuje sodelovanje

Diplomatka Plassnig je iz lastnih izkušenj opisala, kako naporni so lahko evropski odločevalni procesi. Nočna pogajanja v Bruslju, težavni kompromisi in neskončne razprave so včasih težko znosni – vendar je prav to temelj evropskega uspeha. Evropa je in ostaja mirovni projekt. Demokracija pa ni šport za gledalce, temveč živi od aktivnega sodelovanja. Tudi težka vprašanja, kot je financiranje proračuna EU, je treba odprto obravnavati, ker odločilno vplivajo na sposobnost delovanja unije.

Svoboda in blaginja nista samoumevni

Na koncu svojega govora je Ursula Plassnig podala jasen zaključek: svoboda in blaginja nista darilo, ampak ju je treba zaščititi, braniti in nadalje razvijati. Evropa potrebuje novo samozavest, ki ne temelji na željah, ampak na dejavnosti, solidarnosti in pripravljenosti prevzeti odgovornost. Vsak posameznik v Evropi je pozvan, da prispeva svoj delež, da bo »evropsko mojstrovino« mogoče uresničiti. Plassnig je svoj govor zaključila z mislijo pisateljice Marguerite Yourcenar: »Tout bonheur est un chef-d'œuvre – vsaka sreča je mojstrovina.« S tem je jasno pokazala, da lahko tudi evropski projekt obstane le s skupnimi prizadevanji, zavestnimi odločitvami in živetim odgovornim ravnanjem.

Tradicionalna poletna konferenca KAVÖ v Tinjah

Letno mednarodno poletno konferenco, ki poteka v Domu izobraževanja Sodalitete v Tinjah, je odprl gostitelj rektor Jože Kopeinig. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Katoliškega akademskega združenja Wilfried Hude. Dogodek je vodil Marc Germeshausen, član upravnega odbora KAV-Koroška.