Elisabeth Vallant, vodja dušnega pastirstva v bolnišnicah elizabetink v Celovcu in Št. Vidu, ki jo vodijo usmiljeni bratje, so osebne izkušnje v različnih bolnišničnih ambulantah spodbudile, da se je odločila za posebno področje kategorialnega dušnega pastirstva.

Veliko pogovorov zaznamuje njeno delo v bolnišnici, prav tako odgovori na vprašanja in tudi pogovori, ki jih nadaljuje in poglablja. S časom se razvije pri tem potrebni čut za bolne ljudi, da ve, katera pomoč je potrebna. Dušno pastirstvo v bolnišnicah ne pomaga samo bolnikom, temveč tudi sodelavcem in sodelavkam in v hujših primerih tudi sorodnikom, pripoveduje Vallant.

O tem, kar je v njenem poklicu lepega, pripoveduje o čustvenih dogodkih pri blagoslovu in o uspelih pogovorih, s katerimi je bilo mogoče pomagati. Pozna pa tudi obremenjujoče položaje, ki jih naposled postavi v fokus Boga, pravi Vallant.

Na „svetovni dan bolnikov“ 11. februarja letos usmerjajo poseben pogled na zakrament bolniškega maziljenja.

Video-intervju vFOKUS-u z Elisabeth Vallant: