UI v pastorali in kaj to poemni za nas
Spomladanski posvet pastoralnih asistentov in asistentk se sooča s temi, ki zadeva vse nas
Od 6. do 7. maja 2026 so se pastoralni asistenti in asistentke krške škofije srečali v Domu prosvete v Tinjah na vsako letno. Tema: „UI v pastorali – možnosti, meje, riziki." Kot referentko so povabili Cornelio Engler, ki je dejavna v komunikacijski ekipi škofije Feldkirch in tam sooblikuje med drugim spletno redakcijo, oblikuje tiskovine in šola sodelavce in sodelavke. Torej ni slučaj, da je prevzela tudi praktični deča in je z udeleženci preizkusila grafično oblikovalno orodje Canva.
Zasedanje je jasno pokazalo: Umetna inteligenca zdavnaj je zdavnaj prispela v cerkveno vsakdanje delo – in tako tudi pravni in etični okvirni pogoji, ki ko si s tem povezani.
Kaj je sploh UI in kaj pravi Cerkev o UI?
Preden pogledamo pravne obveznosti, je smiselno najprej razmisliti o dveh vprašanjih: kaj sploh je umetna inteligenca in kakšno je stališče Cerkve do nje – kajti katoliška Cerkev se je o tem vprašanju jasno izrekla na najvišji ravni.
Evropski parlament definira umetno inteligenco kot »sistem, ki temelji na strojih in iz prejetih podatkov za izrecne ali implicitne cilje sklepa, kako lahko generira rezultate, napovedi, vsebine, priporočila ali odločitve, ki lahko vplivajo na fizično ali virtualno okolje.«
Ideja mislečih strojev ni nova. Znanstveno raziskovanje umetne inteligence se je začelo sredi 20. stoletja: konferenca Dartmouth poleti leta 1956 velja za začetek umetne inteligence kot akademskega raziskovalnega področja. Za širšo javnost pa je umetna inteligenca postala resnično opazna šele z lansiranjem ChatGPT novembra 2022 — v dveh mesecih je dosegel 100 milijonov uporabnikov, medtem ko je Netflix za to potreboval več kot deset let.
Umetno inteligenco pa uporabljamo že veliko dlje, ne da bi se tega vedno zavedali: v navigacijskih sistemih, kamerah pametnih telefonov, glasovnih pomočnikih, kot sta Siri ali Alexa, filtrih za neželeno e-pošto, prilagojenih priporočilih vsebin v socialnih omrežjih, samodejnem popravljanju besedila ter tudi v medicini, na primer pri prepoznavanju kožnega raka ali analizi rentgenskih slik. Umetna inteligenca zadeva katoliško Cerkev enako kot celotno družbo – že danes je del našega vsakdanjega življenja.
28. januarja 2025 je dikasterij za verski nauk objavil dokument »Antiqua et Nova«, ki s teološkega vidika govori o odnosu med umetno in človeško inteligenco. Dokument poudarja človekovo dostojanstvo kot merilo za vsak tehnološki napredek in opozarja na odgovorno uporabo umetne inteligence – v službi človeka, in ne na njegovo škodo. Celotni dokument je dostopen na spletni strani Vatikana: www.vatican.va_Antiqua et Nova
Že prej je Papeška akademija za življenje začela mednarodno pobudo »Rome Call for AI Ethics«, ki spodbuja etično in odgovorno razvijanje umetne inteligence – pobudo so med drugim podpisala velika tehnološka podjetja in vlade različnih držav. Več najdete na naslovu: romecall.org.
Poleg tega sta tudi Evropska unija in UNESCO objavila etične smernice za uporabo umetne inteligence, ki so lahko koristne tudi za cerkvene organizacije.
Kaj je EU AI Act – in zakaj zadeva tudi nas?
EU AI Act je začel veljati 1. avgusta 2024 in velja neposredno v vseh državah članicah Evropske unije, torej tudi v Avstriji. Zakon določa pravila za razvoj, ponudbo in uporabo sistemov umetne inteligence – njegov cilj je spodbujati umetno inteligenco, ki je usmerjena v človeka in vredna zaupanja. Pravila bodo začela veljati postopoma.
Za vse, ki pišejo poklicno ali častno vsebine za cerkvene spletne strani, farna pisma, kanle socialnih medijev in druge medije, sta posebej pomembni dve določili:
1. Obveznost izobraževanja – velja že od februarja 2025
Od 2. februarja 2025 dalje morajo organizacije svoje zaposlene izobraževati na področju umetne inteligence. Člen 4 zakona AI Act določa, da morajo uporabniki sistemov umetne inteligence zagotoviti, da imajo njihovi sodelavci in sodelavke dovolj znanja o umetni inteligenci. To ne velja samo za glavnopoklicno zaposlene, ampak načeloma za vse osebe, ki v imenu organizacije uporabljajo orodja umetne inteligence.
Izobraževanje ni nujno samo tehnične narave. Pomembno je predvsem, da je prilagojeno posamezni vlogi in sistemu umetne inteligence, ki ga oseba uporablja – potrebno je osnovno tehnično, pravno in etično osnovno znanje ter praktična uporaba. Dovoljene so vse oblike izobraževanja: interna usposabljanja, spletni tečaji, seminarji v živo ali kombinacija različnih oblik učenja.
Poleg tega priporočajo dokumentacijo: v personalnem aktu naj je vsaj zabeleženo, kdaj je blo šolanje in kdo ga je obiskal.
2. Obveznost označevanja vsebin umetne inteligence – od avgusta 2026
Od 2. avgusta 2026 bodo začela veljati nova pravila za označevanje vsebin, ki jih ustvari umetna inteligenca (člen 50 AI Act). Ni pa vsaka uporaba umetne inteligence avtomatsko povezana z obveznim označevanjem. Pomembne so naslednje smernice za uredniško prakso:
Označevanje ni potrebno, če:
- človek preveri vsebino, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, jo popravi in prevzame uredniško odgovornost
- je ta odgovornost jasno in dokazljivo dokumentirana
- vsebina ne deluje zavajajoče ali “preveč resnično”
Obvezno označevanje je potrebno, če:
- (v izvirnem besedilu se tukaj nadaljujejo posebni primeri uporabe, kjer je nujno jasno označiti, da gre za vsebino umetne inteligence)
- fotorealistične slike, ki jih ustvari umetna inteligenca – ne glede na to, ali jih je kasneje videl človek
- zvočne in video vsebine, ki jih ustvari umetna inteligenca in posnemajo resnične osebe ali situacije (t. i. deepfake)
- besedila o javnih temah, ki so objavljena brez človeškega preverjanja
Konkretno za uredniško delo to pomeni: kdor pripravi prispevek z orodjem umetne inteligence, kot sta Claude ali ChatGPT, ali pa kako drugo orodje, ga nato pa sam vsebinsko preveri, popravi in potrdi, ni obvezan označiti vsebine kot ustvarjene z umetno inteligenco – pod pogojem, da je odgovornost jasno določena. Če pa kdo objavi realistično delujočo sliko, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, na župnijski spletni strani, jo mora označiti kot vsebino umetne inteligence. Izjeme veljajo samo za satiro ali fikcijska dela.
Tudi kdor umetno inteligenco uporablja povsem zasebno – na primer za pisanje osebne e-pošte – ni zajet v teh pravilih. Ko pa se vsebine ustvarjajo za župnijo, organizacijo ali javno spletno stran, zakon začne veljati.
Kaj je treba storiti v primeru negotovosti?
V Avstriji je RTR (Rundfunk und Telekom Regulierungs-GmbH) vzpostavil posebno svetovalno službo za umetno inteligenco, ki nudi brezplačno pomoč in informacije: rtr.at/ki
Dodatne možnosti izobraževanja ponujajo tudi WIFI Avstrija ter Digital Austria. Dober pregled, posebej za organizacije, ponuja tudi WKO glede AI Act.
Zaključek
Spomladansko srečanje v Tinjah je pokazalo: uporaba umetne inteligence v pastorali ni več oddaljena prihodnost, ampak že živeta sedanjost, ki se dejansko dogaja. Z njo pa prihajajo tudi odgovornosti – tako pravne kot etične. Cerkev je na najvišji ravni že jasno zavzela stališče: umetna inteligenca mora služiti človeku, spoštovati njegovo dostojanstvo in se uporabljati odgovorno. EU AI Act zdaj za to zagotavlja tudi zavezujoč pravni okvir.
Kot uredniki in urednice, tako glavnopoklicno kot častno zaposleni, se oramo dobro seznaniti s temi okvirnimi pogoji. Ne zato, da bi širili strah, ampak da bi umetno inteligenco uporabljali zavestno, odgovorno in v skladu s pravili – v duhu etičnih načel, ki jih podpira tudi Cerkev sama.
Opozorilo: Ta prispevek temelji na besedilu uredbe EU AI Act ter na informacijah servisnega mesta RTR-KI in WKO. Posamezni pojmi – posebej pojem „zelo realistično" pri slikah – pravno še niso popolnoma pojasnjeni. V primeru dvoma priporočajo posvet s servisnim mestom RTR.