Zeleno luč za obsežne reforme v katoliški Cerkvi na Koroškem je dal Škofijski svet 28. novembra. Na svoji osmi seji se je posvetil sinodalnemu cerkvenemu razvojnemu procesu z geslom „Ker je Bog ljubezen …“. Cilj cerkvenega razvojnega cerkvenega razvoja je, da bo Cerkev še bližja ljudem, bolj odprta in bolj vabljiva ter predvsem tudi bolj usmerjena v servis.

Župnije okrepljene – ne razpuščene

„Naša pot ne more biti, da bi razpustili župnije ali oblikovali velike dušnopastirske prostore. Koroška je majhna, in zato mora tudi dušno pastirstvo ostati majhno,“ je poudaril krški škof Jože Marketz. To pa je mogoče samo tedaj, če pride do tesnejšega sodelovanja župnij. V ta namen naj bi tri do pet župnij tvorilo župnijsko zvezo. Škof Marketz: „S tem naj bi zagotovili, da bodo lahko tudi v prihodnje obhajali sv. maše in obhajalo praznovanja cerkvenega leta dostojanstveno.“
Hkrati prihaja do nove ureditve župnijskega vodstva. To naj ne bi bilo le s strani duhovnika, temveč s timom kvalificiranih laikov, ki imajo v skrbi gospodarske, a tudi pastoralne in liturgične zadeve. „Radi bi razbremenili duhovnike, saj se lahko povsem osredotočajo na svoje dušnopastirske naloge,“ je poudarila poslovodja Škofijskega sveta in vodja Dušnopastirskega urada Elisabeth Schneider-Brandauer. To bi za župnije lahko pomenilo, „da si dajo svoj profil, s tem da se še bolj usmerjajo po tam živečih ljudeh, se jim približajo in upoštevajo njihove posebne potrebe“.

Servis in usmerjanje po strankah – nova dekanijska struktura

Da bi bile servisne usluge za vernike še bolj dostopne in bi zagotavljale boljšo dostopnost, bodo v dekanijah ustanovili tako imenovane dekanijske pisarne. S centralnim povezovanjem je zagotovljeno, da so vseskozi na voljo pomembne informacije in ne le, če je župnijska pisarna zasedena. „Usmerjanje na stranke tudi za Cerkev ni tujka. Tako se lahko spoprijemamo s pritožbami, s katerimi smo bili soočeni, in želimo nuditi čim boljši servis,“ poudarja Schneider-Brandauer. V vsaki dekaniji naj bi bila vsaj ena dekanijska pisarna, v večjih dekanijah jih je lahko več. „Z roko v roki“ gre usklajevanje dekanij.

Ne brez udeleženih

„Vse te reforme so razvijali v večletnem sinodalnem procesu,“ poroča Barbara Velik-Frank, škofovska vikarka za sinodalnost in soodgovorna za cerkveni razvojni proces. To pomeni, „da smo poslušali, kar od prenovljene Cerkve pričakujejo ljudje znotraj in zunaj Cerkve, glavnopoklicni in častni sodelavci, naši duhovniki in škofijsko vodstvo,“ tako Velik-Frank. Sedaj je na mizi prvi rezultat, vendar: „Tudi te rezultate ne bomo preprosto poveznili, temveč naj bi bili uresničeni v sodelovanju z ljudmi na kraju samem. Kajti rezultati v posameznih župnijah so lahko vsekakor različni.“ Zdaj načrtujejo, „da na čelu s Škofijskim svetom v dekanijskih svetih do župnijskih svetnikov poteka uresničevanje reform“.

Pot v dobro prihodnost

Za škofa Jožeta Marketza so s temi spremembami naredili velik korak v sinodalnem razvojnem procesu škofije: „Pred pičlimi tremi leti smo z osnovnim smernicami pokazali smer, v katero smo šli kos za kosom. Sedaj je to dobro utrjena pot, ki že kaže jasen profil. Hvaležen sem, da je toliko ljudi naše škofije gradilo na tem.“ V številnih pogovorih in razpravah v teku procesa so spodbujali pomembne razvoje. Zdaj, tako škof, je treba nadaljevati to skupno pot. „Globoko sem prepričan, da gradimo široko cesto, na kateri bo lahko koroška Cerkev šla varno v dobro prihodnost. Vabim vse ljudi na Koroškem, da se z nami podajo na to pot,“ tako škof Marketz.