Ranljivost je del človeškosti
Škof Marketz odprl pastoralno konferenco 2026 v izobraževalnem domu St. Virgil v Salzburgu
Tradicionalno pastoralno zasedanje, ki poteka od 8. do 10. januarja v Salzburgu, se posveča krščanski perspektivi glede na ranljivost, med drugim sodeluje tudi kardinal Radcliffe –škof Marketz poudarja: Ranljivost je ob aktualnih družbenih razvojih osrednja pastoralna tema.
(slika: Pastoral.at / MIG-Pictures e.U. / Michaela Greil)
Ranljivost v času besednega in vojaškega oboroževanja, naraščajočega strahu in vojne logike je v žarišču letošnje Avstrijskega pastoralnega zasedanja, ki v Salzburgu poteka še do sobote. Pod osrednjo temo »Ranljivi. Dotakljivi. Krščanske perspektive glede na ranljivost« nastopajo predavatelji, kot so kardinal Timothy Radcliffe, innsbruška teologinja Michaela Quast-Neulinger ter znani redovnik in aktivist p. Jörg Alt. »Ranljivost je del človeškega bivanja« in je ob aktualnih družbenih razvojih osrednja pastoralna tema, je poudaril koroški škof Jože Marketz, ki je v Avstrijski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo ter Avstrijski pastoralni inštitut (ÖPI).
Ranljivost se po Marketzevih besedah ne kaže le v neuspehu, bolezni, temveč tudi tam, kjer zaupamo in ljubimo. V času popolnosti je tema zasedanja opomin na lastno ranljivost ter prostor upanja in kraj srečevanja. Zasedanje želi ranljivost obravnavati ne le kot izziv, temveč tudi kot vir za uspešno in izpolnjeno življenje, sta v pozdravnem nagovoru ob odprtju poudarili tudi Gabriele Eder-Cakl in Anna Findl-Ludescher (Pastoralna komisija Avstrije).
Med udeleženci so med drugim štajerski škof Wilhelm Krautwaschl, pomožni škofje Johannes Freitag, Anton Leichtfried in Stephan Turnovszky ter generalni tajnik škofovske konference Peter Schipka. Med okoli 400 udeleženci iz Avstrije, Italije, Južne Tirolske, Švice in Nemčije so tudi Christine Rod iz Avstrijske redovne konference, evropski koordinator misijonarjev Franz Helm in predsednik Katoliške akcije Ferdinand Kaineder.
»Ranljivost kot temeljna danost stvarstva«
Politiko vse bolj zaznamuje obramba pred resničnimi ali domnevnimi grožnjami; varnostne vrzeli se sistematično iščejo, tako v podjetjih, na zasebnem področju in na globalni ravni. »To je idealen čas za razmislek o ranljivosti – še posebej s krščanskega vidika,« je v uvodnem nagovoru povedala Veronika Prüller-Jagenteufel, teološka referentka Caritas St. Pölten in članica pripravljalne skupine zasedanja.
Hkrati krščanstvo vse pogosteje instrumentalizirajo kot »oporo ideologiji moči in prevlade«. Razpon sega pri tem »od patriarha ruske pravoslavne Cerkve do predstavnikov gibanja MAGA, ki se prav tako imenujejo krščanski in podpirajo Donalda Trumpa«. Pri tem so, “bolj ali manj odkrito, zasmehovani ali celo zaničevani tisti, ki se v pogosto obupanem poskusu branijo sami in se kažejo kot šibki, ranljivi in potrebni zaščite“.
Nasproti temu je krščanski pogled na »ranljivost kot temeljno danost vsakega človeka in celotnega stvarstva,« je poudarila Prüller-Jagenteufel. Ta vodi tudi v »dotakljivost« in povezanost: »V Svetem pismu, pri Jezusu Kristusu, ranljivost ni pomanjkljivost – je prostor, v katerem postane Božja bližina izkustvena.« Krščanska duhovnost želi biti nazadnje vir moči, da se zavzemamo za manj za manj ranljiv svet.
Vsebinsko konferenca obravnava politične, socialne, teološke in duhovne perspektive. Med prvimi predavatelji so psihologinja in terapevtka Katja Schweitzer, p. Jörg Alt, innsbruški filozof Martin Huth ter innsbruška teologinja Michaela Quast-Neulinger. V petek so na programu med drugim predavanja psihiatra Reinharda Hallerja, psihoonkologinje Monike Renz in linškega teologa Franza Gruberja. Liturgično težišče večera bo bogoslužje s pomožnim škofom iz Gradca Johannesom Freitagom.
V soboto bo spregovoril kardinal Timothy Radcliffe, dolgoletni voditelj duhovnih vaj v svetovnem sinodalnem procesu, na temo »Dal vam bom srce iz mesa« (Ez 36,26). Program dopolnjujejo umetniški prispevki s področja kabareta, glasbe in poezijskega slama ter skupno oblikovanje postnega prta. V času zasedanja bodo prišli do besede tudi ljudje iz tako imenovanih ranljivih skupin oziroma osebe, ki z njimi delajo, med njimi predstavniki telefonske duhovne pomoči, okoljskega gibanja in mavrične pastorale.