Radijski prenos dvojezičnega bogoslužja iz Pliberka
Na 4. postno nedeljo, nedeljo veselja, prenašajo bogoslužje iz pliberške mestne župnije
Na 4. postno nedeljo, 15. marca, ORF od 10. do 11. ure prenaša po vsej Avstriji na radijski postaji Ö2 dvojezično bogoslužje iz župnije Pliberk. Pliberški mestni župnik Ivan Olip, ki je tudi provizor v Vogrčah, farni moderator v Žvabeku in na Suhi ter dekan dekanije Pliberk, bo obhajal sv. mašo na tako imenovano nedeljo „Laetare“ (lat. „laetare!“ = Veseli se!). Glasbeno bo bogoslužje olepšal župnijski cerkveni zbor (vodi organistka Špela Mastek-Mori).
Za dekana Olipa je radijsko bogoslužje „dobra priložnost, župnijo Pliberk predstaviti kot največjo dvojezično župnijo na Koroškem v vsej svoji raznolikosti“. Nemško in slovensko govoreči so, tako dekan Olip, „že vedno globoko zasidrani v župniji Pliberk, skupno povezani in složni“. Radijsko bogoslužje ne želi zrcaliti samo dobrega sožitja, temveč tudi „podati avtentični vpogled v raznolikost cerkvenega življenja v župniji“. Glede na dnevni evangelij o ozdravljenju slepo rojenega (Jn 9,1) bo, tako dekan Olip, v svoji pridigi tudi povabil, „da preostali del posta koristimo za to, da se kritično sami povprašamo po lastnem življenjskem slogu in živimo in verujemo zavestno“.
Mestna župnijska cerkev je bila prvič omenjena v listinah leta 1241 in je posvečena apostoloma Petru in Pavlu. Cerkev je velika poznogotska stavba s severno stransko ladjo in značilnim cerkvenim stolpom z dvojnim oknom in čebulasto streho. Na zahodnem pročelju so dogradili novogotske arkade v 19. stoletju. Baročni visoki oltar je iz 2. polovice 18. stoletja. V srednji niši je Jezusov kip iz 19. stoletja. Stransko pri portalih sta kipa cerkvenih zavetnikov. Marijin oltar in prižnica sta iz 2. polovice 18. stoletja, novogotski oltar sv. Antona na severni strani je bil narejen leta 1907.
Posebej je treba omeniti šest „Heminih oken“ domačega umetnika Karla Vouka ter ljudski ambo po načrtih umetnice Maria Sienčnik iz sölskega marmorja, ki je bil posvečen leta 2008. Ob Evropski razstavi leta 2009 so povsem prenovili in tlakovali trg pred cerkvijo ter ustvarili „vrt religij“.