Organisation

Internetredaktion der Diözese Gurk

Postno pastirsko pismo 2023

Ker je Bog ljubezen ... postno pastirsko pismo škofa Jožeta Marketza

škof Jože Marketz
škof Jože Marketz

Drage sestre in dragi bratje v Kristusu!

»Ker je Bog ljubezen ...« – ta beseda spremlja katoliško Cerkev v naši deželi na poti prenove. Glede na postni čas jo lahko razumemo kot utemeljitev, pa tudi kot spodbudo. Ker je Bog ljubezen, ne moremo živeti naprej, kot da se ni nič zgodilo. Ta Božja ljubezen mora postati vidna in oprijemljiva v vsakem od nas, pa tudi v nas kot skupnosti vernikov. Prepričanje, da je Bog ljubezen, nas lahko spodbuja in nam daje moč, da odločno delamo dobro. Naša pripravljenost na nov začetek je predvsem odgovor na veliko obljubo vstajenja in življenja. Ker je Bog ljubezen, nam daje moč, da sledimo Kristusovemu klicu: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mk 1,15) Spreobrnjenje in nov začetek imata smer: evangelij, veselo sporočilo, da Bog želi preoblikovati naše življenje v dobro. Cilj, h kateremu gredo vsi štirje evangeliji, je velika noč, praznovanje življenja! Apostol Pavel nas spodbuja, naj izkoristimo to priložnost: »Glejte, zdaj je tisti milostni čas!« (2 Kor 6,2).

Postni čas nas kot skupnost krščenih vabi, da se vprašamo, kako živimo – ali smo tu za ljudi po zgledu evangelija ali pa smo bolj samozadostni. Z nenehnim poslušanjem Božje besede in zvestim obhajanjem zakramentov prosimo, da bi nas Bog preoblikoval. V prihodnjih letih bomo skupaj hodili po tej poti preobrazbe in nadaljnjega razvoja. Želimo postati trdnejši v veri in bolj misijonarski, bolj diakonski in trajnostni, bolj sinodalni in participativni, tako Cerkev v župnijah in majhnih skupnostih kot tudi kot škofija.

Kaj to pomeni? Začnimo z vero. Ljudje naj zaznajo: Bog resnično prebiva med nami. Evangelij današnje prve postne nedelje nam kaže, da je bilo zaradi skrbi za materialne stvari očitno vedno težko imeti pred očmi Boga. Na koncu pa se prav v tem pokaže moč vere. Sami predobro poznamo, kaj se je zgodilo Jezusu. Lakoto po materialnem in vidnem čutimo močneje kot lakoto po Božji besedi, po smislu in usmeritvi. Prvi stavek, ki ga Jezus izreče skušnjavcu, izvira iz puščavskega časa izraelskega ljudstva. Izkušnja pomanjkanja je Božje ljudstvo naučila, da človek živi iz vsake besede, ki pride iz Božjih ust. Ali ni to čudovita podoba, ki nam je dana – zlasti v času krize? Bog nam govori, da bi nas nahranil in nam dal moč. Njegova beseda krepi našo duhovno odpornost. Tako kot na medosebnem področju dobra beseda – bodisi dobronamerna kritika ali iskrena pohvala – usmerja in dvigne, tako je tudi v našem odnosu z Bogom. Raste s poslušanjem Njega in našim odgovorom v molitvi. Njegova beseda nas krepi v veri, uči nas, da se mu zaupamo in se v njem trdno ukoreninimo. Ljudje vere so se naučili prenašati napetosti in protislovja, v katera jih vodi življenje. Svoje upanje delijo z drugimi, pomagajo premagovati razdvojenost in so v tem smislu misijonarski. Misijonarska Cerkev na široko razprostira svoje šotore in vabi ljudi, naj pridejo in ostanejo z njo v viharju teh časov, da bi uživali mir in gostoljubje.

V tem smislu želimo postati tudi bolj diakonski in trajnostni. Tisti, ki gradijo na Bogu, ne morejo drugače, kot pa graditi na svetu, v katerem so ljudje drug drugemu v pomoč. Tudi Jezus je bil glede tega v skušnjavi. Hudič ga hoče zapeljati, da bi se vrgel z vrha templja, da bi pritegnil pozornost in razkazal svojo bližino Bogu. Nečimrnost, želja, da bi bili opaženi in občudovani, nam prepogosto zastira pogled na tiste, ki jih tako ali tako skoraj ne zaznamo, saj nimajo glasu in živijo – kot pravimo – na obrobju. Za Boga pa niso na obrobju, temveč v središču njegovega delovanja. Sliši ljudi v stiski in vidi njihovo bedo. Cerkev, ki hodi po Božjih stopinjah, ne more drugače kot služiti, biti tu za druge, zanesljivo in trajno.

Ta drža spreminja tudi povezanost znotraj Cerkve. Skupnost, v kateri si ljudje nenehno želijo biti drug drugemu v pomoč, lahko to doseže le na sinodalni in participativni način. Sinodalno pomeni, da smo na skupni poti in da nosimo bremena drug drugemu (Gal 6,2). Sodelovanje pa pomeni, da smo soudeleženi v življenju drugih in jim dovolimo, da so soudeleženi v našem življenju.

Drage vernice in dragi verniki, tako bo Cerkev v srcih kristjank in kristjanov postala močnejša, saj se bodo zavedali, da so njen nepogrešljiv del kot nosilci kot nosilke. Ali ni to obetaven cilj?

Bog je ljubezen, hodi z nami in nam pomaga, da kot krščeni ljudje gradimo svet, v katerem so ljudje drug drugemu na voljo. V tem duhu vas vabim: Izkoristite postni čas kot priložnost, da se osredotočite na ta velik cilj. Uresničujte držo ljubezni, ki je temelj vsake obnove. Tako sooblikujte Cerkev in družbo na Koroškem.

+ Jože Marketz, škof
Celovec, 1. postna nedelja, 26. februarja 2023