Predvsem pred dnevi pred veliko nočjo številni križevi poti na Koroškem vabijo, da se podamo na pot Jezusovega trpljenja, na začetku z obsodbo Poncija Pilata do Jezusovega groba, da v molitvi črpamo moč za obravnavanje lastnega življenja in da ostajamo senzibilni za stisko drugih ljudi. Na Koroškem so bili prvi križev poti postavljeni ob koncu 17. stoletja, pogosto na griču, ki ga imenujemo kalvarija. Zaključek 14 postaj križevega pota je ponekod kot 15. postaja kot znak za vstajenje cerkev s svetim grobom.
Po vsej deželi zaznamujejo križevi poti podobo Koroške. Predstavljamo nekaj teh križevih potov iz štirih stoletij. Ti križevi poti so ali posebej umetnostno-zgodovinsko pomembni ali pa so jih oblikovali sodobni umetniki.

V Celovcu na vznožju Križne gore vodi 14 postaj s kapelicami do leta 1742 posvečene kalvarijske cerkve. Kapelice so nastale takoj po gradnji cerkve. Na sredini, kjer je bila nekdaj kapela Svetega Duha, je danes deželno spominsko obeležje, ki spominja na žrtve obeh svetovnih vojn. Mozaiki na postajah križevega pota je naredil koroški slikar in grafik Karl Bauer (1905–1993). Leta 1975 so povsem obnovili celotni križev pot.

Križev pot uveljavljenega sodobnega koroškega umetnika je v seminarski cerkvi na Plešivcu. Valentin Oman je naredil ta t. i. »Piranski križev pot« leta 2008. Postaje križevega pota je oman naredil iz slik, ki jih je leta 1991 naslikal v Piranu. V akrilnih barvah in deloma na osnovi kolaža iz hrvaških časopisov jih je upodobil na 220 x 150 cm velikih lesenih tablah.

Deset let kasneje, leta 2018, je koroški umetnik Karl Vouk ustvaril Gosposvetski križev pot okoli gosposvetske stolnice. Ta križev pot povezuje tradicijo in moderno v sodobnem konceptu. Postaje križevega pota so bile narejene v obliki kovinskih plošč iz aluminija in jekla v izmeri 240 x 90 cm, so pregibne in jih je mogoče postaviti na drugih mestih. Nadaljnja posebnost je 15. postaja, ki simbolizira Kristusovo vstajenje.

Prav tako na Gosposvetskem polju na Krnski grad, edini avstrijski karolinški falški cerkvi, vodi eden izmed najstarejših križevih potov na Koroškem na strmem griču do današnje farne cerkve sv. Petra in Apvla, najstarejše srednjeveške cerkve. Prvotne psotaje križevega pota s konca 18. stoletja oz. začetka 19. stoletja so bile v teku času precej poškodovane. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so postaje obnovili na pobudo in s podporo domačinov. Koroški slikar Johann Holzfeind Wieltschnig je oblikoval nove slike postaj. Leta 1982 so blagoslovil križev pot. Leta 2009je umetnik Wieltschnig obnovil slike pri postajah.

V Čirkovčah, majhni vasici severno od Pliberka je daleč naokoli vidna kalvarija romarske cerkve Božji grob. Do cerkve vodi križev pot s petnajstimi postajami, ki jih je leta 1970 poslikal Josef Stefan v tehniki fresk. Te slike nimajo kot temo le Jezusovega trpljenja, temveč tudi skrivnosti rožnega venca in upodabljajo Jezusovo življenje od rojstva, zato je ta križev pot edinstven na Koroškem. Freske so leta 1995 obnovili. 15. in zadnja postaja križevega pota je kapelica, monumentalno baročno znamenje z dvojnim zavihnjenim zatrepom s pločevinastim kritjem. Romarska cerkev Božji grob je tretja postaja tradicionalnega romanja čez tri gore, ki se odvija 2. petek po veliki noči.

Po svoji obliki je edinstveni križev pot v Avstriji, ki vodi do farne cerkve Kamen v Podjuni, tako imenovani „koroški umetniški križev pot“. Po obnovi 14 postaj starega križevega pota v Kamnu je v letih 1993/1994 14 znanih koroških umetnic in umetnikov, Jože Boschitz, Karl Brandl, Karl Brandstätter, Ernst Gradischnig, Stefan Gyurkko, Kiki Kogelnik, Werner Lossl, Valentin Oman, Jan Puinbroek, Karl Schusler, Josef Stefan, Karl Vouk, Gertrud Weiss-Richter in Reimo Wukounig, na novo oblikovalo postaje z veliko stilistično raznolikostjo. Medtem ko se je na primer Josef Stefan čisto tradicionalno držal poslikavanja znamenj, sta umetniki Werner Lossl ali Jan Puinbroek poskušala svoje teme oblikovali svobodneje, a sta ostajala znotraj meja tradicionalne ikonografije. Povsem nekonvencionalne so stvaritve drugih umetnikov, na primer Jože Boschitz, ki je postajo »Jezusa pribijejo na križ« simboliziral z nekaj črtami in kladivom iz svinca. Križev pot v Kamnu v Podjuni so leta 2019 obširno obnovili.

Križev pot v Labotu vodi od križa „Kreuzhofer “ pod glavno šolo po dvigajoči se gozdni poti na tako imenovani grič Trojice k podružnici in kalvarijski cekrvi »Sv. Trojica«. Štirinajst postaj križevega pota vzdolž poti imajo obliko baročnih opornih znamenj z globokimi pravokotnimi nišami in streho. Znamenja so bila obnovljena leta 1983. V letih 2012 in 2013 so v okviru projekta glavne šole v Labotu sanirani in na novo oblikovali znamenja s sodobnimi in stiliziranimi keramičnimi slikami. Gravure slik so naredili učenci tehnične šole v Wolfsbergu. Gorska kalvarijska cerkev je po tradiciji na nedeljo sv. trojice, prvo nedeljo po binkoštih, cilj številnih romarjev.

V Štebnu na Zilji že od leta 1766 vodi križev pot s 14 postajami do kalvarijske kapele, ki je bila posvečena leta 1773 in danes služi kot pokopališčna kapela in mrliška veža. Prvotno so bili leseni križi postaje križevega pota. Leta 1884 so postavili zidane postaje in v niše postavili lesene plošče, ki ponazarjajo Jezusovo trpljenje. Današnje slike v obliki fresk so iz prve polovice 20. stoletja.
Celotni kalvarijski komplet, cerkev, postaje križevega pota, znamenje pri razpotju in križ na pokopališču, so bili obširno obnovljeni v letih 2014, 2015 in 2019. V okviru čezmejnega evropskega projekta so v preteklih treh letih z naslovom »Poti duha« uredili romarsko pot med križevimi poti Šteben na Zilji in Naborjet-Ovčja vas.

V farni cerkvi St. Stefan v Labotski dolini je umetnik iz Maria Rojacha Manfred Probst leta 2019 oblikoval križev pot v tako imenovani »tehnik sgrafiti«. Mešanica iz kremenovega peska, apna in oksidne barve je na debelo nanesel na plošče. Po sušenju je odvečni material izpraskal, s čimer se prikaže osnovna barva na osnovi in nastanejo slike v obliki reliefa.

Že sredi 19. stoletja je v Št. Pavlu v Labotski dolini vodil križev pot do leta 1851 zgrajene kalvarijske cerkve. Slike posameznih postaj kot sliko križanega je oblikoval v 60- letih preteklega stoletja kipar, umetnik in organist Alois Wiesenbauer, leta 1991 jih je naslikal njegov pravnuk po starih motivih z novimi materiali Gerhard Wiesenbauer. Nekaj postaj so oblikovali dijaki samostanske gimnazije benediktincev. Posebej je treba omeniti 13. postajo, v kateri je izrezljana figura „Kristus na Oljski gori“ iz sredine 18. stoletja.
V kapeli je pri upodobitvi objokavanje Kristusa v niši sveti grob z izrezanim Kristus v človeški velikosti iz leta 1880.

Križev pot v Millstattu šteke k najbolj izrazitim poznobaročnim križevim potom na Koroškem. Objekt obsega 15 znamenj, ki vodijo so skalnatega griča nad Millstattom do kalvarijske kapele. Baročno kapelo so prav tako kot križev pot leta 1700 uredili jezuiti, ki so v Millstattu delovali dve stoletji. Kalvarijska kapela, ena izmed najlepših je spredaj odprta zgradba z veliko dvorani s pretresljivo skupino križanih s Kristusom, pod križem sta Marija n Janez. Freska na steni prikazuje mesto Jeruzalem. Na ostalih stenah je upodobljeno Jezusovo trpljenje. Kapela svetega groba je vsako leto odprta od velikega petka do večera velikonočnega ponedeljka. Stara tradicija straže ob svetem grobu je prikazana z velikimi figurami. Križev pot in kapela so na Heimini romarski poti in na Domicijanovi poti.

V Sachsenburgu je na gori edinstvena kalvarija, ki ima deset postaj križevega pota in dve kapeli. Križev pot, ki ga je v preteklih letih iz stekla na novo oblikovala umetnica Lisa Huber, se začenja pri farni cerkvi v Sachsenburgu in vodi po gozdni poti do kalvarije. Cerkev tu ni konec križevega pota, temveč je vključena v 12. postajo.
Že na začetku18. stoletja so na griču postavili lesene postaje križevega pota, ki so vodile do treh lesenih križev in kamnitem oltarju. Leta 1731 so začeli graditi cerkev in jo posvetili leta 1753. Lesene postaje križevega pota so nadomestili z majhnimi zidanimi spredaj odprtimi kapelicami. V notranjosti so obesili velike lesene križe, ki so jih sedaj nadomestile slike iz stekla Lise Huber. V teku letošnjeega leta računajo z zaključkom del.
Cerkev na kalvariji je 12. postaja križevega pota, na vzhodni strani je upodobljeno mesto Jeruzalem in ima skupino križanih. Od tukaj vodi križev pot naprej so 13. in 14. postaje, kapele svetega groba iz poznega baroka s svetim grobom in velikim truplom in fresko vstalega na zadnji steni.