Letošnja umetniška inštalacija ni postni prt, ki kaj prekriva, temveč razkriva resnice o človeku. Onkraj vseh zgodovinskih povezav, ki so vzpostavljene s tračnicami, ki spominjajo na transport ljudi v koncentracijska taborišča, gre za prikaz sodobnosti. Kajti nespoštovanje človekovega dostojanstva v geopolitičnih konfliktih ali v strateško-psiholoških represalij so sedanji dogodek. Govora o ranljivosti človeka je že vedno zapustil hipotetične oblike in pozornost posvečamo moreči resničnosti. Umetniška inštalacija Hansa Petra Profunserja dela vidno človekovo krhkost, ki je že vedno prisotna, vendar jo komaj vidimo.

Procesijo figur v človeški velikosti se začenja pred vrati stolnice in se končuje v osemmetrski visoki konstrukciji pred oltarjem, dopolnjuje trpeča pasivnost ranjenosti. Inštalacija kaže vlak mučenih, ranjenih teles z deloma ležečimi, sklonjenimi figurami, ki sedijo na kovinski konstrukciji, ki spominja na tračnice, in telesa se spreminjajo barvno od rjave do bele. Na tračnice potisnjene figure se v končnem delu odlepijo s tal in se potegnejo navzgor po osemmetrskem ogrodju. Obiskovalci si v tem lahko predstavijo povezavo s križevim potom Kristusa. V teh figurah naj vidijo Jezusa, ki so ga tepli, poniževali, ga zasmehovali, ki je padel, je brez moči in so ga ženske spet dvignile. Opirajoče se na Kristusovo trpljenje mutirajo mučene figure v osvobojena, rešena bitja.

Stolni župnik Peter Allmaier s Profunserjevo umetniško inštalacijo prinaša vprašanje po pripravljenosti za ranljivost v cerkev in se sprašuje, ali je človek pripravljen, da se angažira, kar naposled vodi do Kristusa. Procesija velikih figur dopolnjuje trpljenjsko pasivnost. Pri tem je mišljen angažma ljudi za druge, za veliko idejo in za lastno vero, ki zapušča tudi telesne sledi.

Koroški kipar Hans-Peter Profunser želi, da bi obiskovalci in obiskovalke vzpostavili povezavo do zavračanja in napačnih razvojev našega časa. Ranljivost ljudi, naša socialna vpetost, naš celotni svet je tukaj v središču. Mišljeni so pregoni iz lastne okolice, mraz in neempatičnost v medčloveških odnosih, vojni spopadi po vsem svetu z vsemi različnimi posledicami, ampak tudi ravnanje z okoljem in uničenjem zaradi profita. Pozitivno sporočilo: Obstaja možnost za spremembo. Človek naj črpa moč in upanje iz inštalacije. Vidi naj, da obstaja pot iz brezupa, iz bede. Vidi naj, da lahko človek daje upanje človeku, ker Bog daje upanje.

Kipar Hans Peter Profunser je bil rojen leta 1956 v Lienzu. Odraščal je v Bergu v Dravski dolini, kjer še zdaj živi. Po vajeništvu za stojnega ključarja je delal do leta 1981 pri Dravskih elektrarnah. Nato je živel v Innsbrucku, kjer je zbiral svoje avtodidaktične izkušnje v kiparstvu. Izobraževal se je pri prof. Zenzmaierju in udeleževal številnih simpozijev. Njegov veliki vzorniki – Giacometti, Manzuin Hrdlicka – so vplivali njegovo pot. Vir energije in inspiracija so gore, alpska pokrajina in dogodki iz otroštva. Nadaljnja osnova za njegovo delo so konjički – alpinizem, zmajarstvo in gorski tek. Svoje navdušenje živi v svoji poklicanosti kot kipar.

Odprtje na pepelnično sredo

Inštalacijo „Umetnost v stolnici“ so odprli v okviru pepelnične liturgije s škofom Jožetom Marketzem v sredo, 18. februarja, ob 19. uri. Mašo je glasbeno oblikoval ženski zbor stolne glasbe z mašo „Missa brevis“ Benjamina Brittna. Mašo so predvajali v živo na spletni strani www.kath-kirche-kaernten.at/domklagenfurtlive.

Pogovor z umetnikom

V nedeljo, 1. marca, bo ob 17. uri pogovor z umetnikom Hansom-Petrom Profunserjem in stolnim župnikom Petrom Allmaierjem o inštalaciji v stolnici – z udeležbo obiskovalcev.

Letošnjo inštalacijo si lahko ogledate vsak dan od 8. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 19. ure. Razstava je odprta do velikonočnega ponedeljka, 6. aprila. Za skupine in šolske razrede se je mogoče najaviti za vodstvo: office@klagenfurt.at, 0463-54950. Več o razstavi si lahko preberete na naši spletni strani www.dom-klagenfurt.at

Na naši nemški strani si lahko ogledate kratki video-posnetek.