Na binkoštni ponedeljek, 25. maja 2026, je papež Leon XIV. v sinodalni avli Vatikana predstavil uradno svojo prvo okrožnico. Papeževa okrožnica ima naslov „Magnifica Humanitas. O varovanju človeka v obdobju umetne inteligence“ in je osnovni prispevek Cerkve o etični usmeritvi v digitalnem času.

Novo poglavje katoliškega socialnega nauka

Že datum podpisa opozarja zavestno na tradicijo cerkvenega socialnega nauka: Papež Leon XIV. je podpisal okrožnico 15. maja 2026 – točno 135 let po *Rerum novarum* papeža Leona XIII., prve socialne okrožnice novega časa. Kot je Cerkev takrat odgovorila na izzive industrijske revolucije, se danes njen pogled usmerja na globoke spremembe zaradi umetne inteligence in digitalnih tehnologij.

Papež opisuje sedanjost kot „zgodovinsko prelomnico“, ob kateri se bo odločilo, ali služi tehnični napredek človeku ali ga začenja obvladovati (Magnifica Humanitas [=MH] 12).

Mednarodni glasovi pri predstavitvi

Poleg predstavnikov kurije so se predstavitve udeležili tudi mednarodni znanstveni in tehnološki znanstveniki. Med njimi je bil raziskovalec UI Christopher Olah, soustanovitelj ameriškega podjetja Anthropic. Poudarja potrebo po etični odgovornosti pri razvoju tehnologij, ki vse bolj vplivajo na družbo, politiko in kulturo.

Osrednje točke okrožnice

Neodtuljivo dostojanstvo človeka

V središču okrožnice je dostojanstvo človekove osebe. Človeka nikoli ne smemo reducirati na podatke, sposobnosti ali digitalne profile. Njegov dostojanstvo temelji na njegovi podobi vere in je neodvisna od kositi ali učinkovitosti (MH 51; 164).

Znanje in tehnolgoija kot kot splošno dobro

Papež Leon XIV. poudarja, da mora tehnološki razvoj služiti splošnemu dobremu. Podatki, algoritmi in digitalni viri ne smejo biti podvrženi izključno gospodarskim interesom. Po zgledu socialnega nauka okrožnica spominja na „splošno določitev dobrin“ (MH 67).

Resnica, demkracija in odgovornost

Z jasnimi besedami opozarja okrožnica na pred manipulacijo, dezinformacijo in algoritmičnemu vodenju javnega oblikovanja mnenja. Papež zahteva „ekologijo komunikacije“, ki podpira resnico in človekovo svobodo (MH 134). Demokracija lahko obstaja, če informacijo služijo človeku in ne njegovi kontroli (MH 137).

Delo v času avtomatizacije

Tudi delovni svet je v žarišču okrožnice. Tehnični napredek ne sme voditi do razčlovečenju ali spremembi človeka. Delo je več kot delo – je del poklicanosti človeka in omogoča udeleževanje in samouresničevanju (MH 149–150).

Zaščita otrok in mladih

Posebno pozornost posveča papež mladim ljudem. Opozarja pred digitalno preobremenitvijo, odvisnostjo in oblikami tehnične zlorabe. Družine, šole in družba so poklicani ustvariti novo izobraževalno zvezo, ki enako pospešuje medijsko kompetenco in človekovo zrelost (MH 141–142).

Brez avtonomnega nasilja strojev

Poseben poudarek stavi okrožnica pri vprašanju vojaške uporabe UI. Odločitve o življenju in smrti nikoli ne smejo odrediti popolnoma strojem. Papež zato zahteva mednarodno prepoved avtonomnih orožni sistemov brez odgovorne človeške kompetence (MH 199–200).

Poziv za krščanski humanizem

Ob zaključku papež Leon XIV. poziva h „krščanskemu humanizmu“, ki povezuje tehnično inovacijo z odgovornostjo, solidarnostjo in duhovno globino. Ravno v rastočem digitaliziranem svetu so potrebni ljudje, ki pospešujejo bližino, resnico in mir.

Okrožnica se izrecno usmerja ne samo na katoličane in katoličanke, temveč na „vse ljudi dobre volje“, ki bi radi sodelovali na človeško-dostojnem oblikovanju prihodnosti (MH 5).