Krška škofija je za leto 2024 zabeležila zmanjšanje števila izstopov iz Cerkve ter povečanje števila ponovnih vstopov. To vsebuje uradna cerkvena statistika, ki jo je škofija danes objavila skupaj z računskim zaključkom za leto 2024 – skladno s sklepom Avstrijske škofovske konference istočasno z vsemi drugimi avstrijskimi škofijami.

Leta 2024 je iz katoliške Cerkve izstopilo 4.561 oseb. V primerjavi z lanskim letom (2023: 5.408 izstopov) to pomeni zmanjšanje števila izstopov za približno 16 odstotkov. Jasno se je povečalo število ponovnih vstopov in prestopov. Leta 2024 so zabeležili skupaj 440 ponovnih vstopov in prestopov, kar pomeni 30-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom (2023: 339). Od julija letos je v krški škofiji mogoče ponovno vstopiti v katoliško Cerkev tudi digitalno na naši spletni strani: www.kath-kirche-kaernten.at/wiedereintritt. Leta 2024 je 35 oseb preklicalo svoj izstop (2023: 43 preklicev). 1. januarja 2025 je bilo 325.461 Korošic in Korošcev rimskokatoliške vere, to je 57,12 odstotka celotnega prebivalstva. V primerjavi z letom 2023 to pomeni zmanjšanje števila katoličank in katoličanov za 1,85 odstotka. Relativno stabilni so pastoralni podatki krške škofije: namreč število krstov (2024: 2.552; 2023: 2.697), prvih obhajil (2024: 3.212; 2023: 3.126) in birm (2024: 2.744; 2023: 2.671). Pri cerkvenih porokah (2024: 635; 2023: 739) so zabeležili približno 14-odstotni upad.

Generalni vikar Sedlmaier: Ohraniti raznolik spekter delovanja Cerkve

»Številke kažejo, da sta vera in Cerkev za mnoge ljudi na Koroškem pomembni in da na tak ali drugačen način igrata pomembno vlogo v njihovem življenju,« pravi generalni vikar Johann Sedlmaier. Katoliška Cerkev na Koroškem bo tudi v prihodnje s svojimi pastoralnimi, karitativnimi in kulturnimi ponudbami ljudem v pomoč in v smiselno oporo. »Da bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali ta raznolik spekter delovanja katoliške Cerkve na Koroškem, si trenutno sinodalni cerkveni razvojni proces poleg pastoralnih usmeritev prizadeva tudi za zagotavljanje ustrezne gospodarske osnove,« dodaja generalni vikar.

Negativen letni rezultat

Računski zaključek krške škofije za leto 2024 izkazuje negativen letni rezultat. Skupnim prihodkom v višini 42,6 milijona evrov stojijo nasproti izdatki v višini 44,9 milijona evrov. Ob upoštevanju finančnega rezultata v višini 1,5 milijona evrov se tako izkaže negativen letni rezultat v višini približno 818.000 evrov. Kot kaže računski zaključek krške škofije, je leta 2024 približno 75 odstotkov vseh prihodkov, namreč 31,8 milijona evrov, prišlo iz cerkvenega prispevka. Na strani izdatkov največji delež predstavljajo tekoči stroški za osebje – za 206 duhovnikov in 396 laiških sodelavk in sodelavcev škofije, za pokojnine duhovnikov ter za sofinanciranje 138 župnijskih zaposlenih v skupni višini 26,3 milijona evrov, kar predstavlja okoli 58 odstotkov celotnega proračuna. Župnije, škofijske izobraževalne in socialne ustanove (Caritas) ter medškofijske ustanove, misijonski in razvojni dobrodelni projekti so leta 2024 iz škofijskega proračuna prejeli 2,6 milijona evrov subvencij in podpor za tekoče delovanje.

Uravnotežen operativni rezultat kot prednostni cilj

Direktor finančne zbornice Gerhard Salzer in škofijski ekonom Burkhard Kronawetter označujeta doseganje uravnoteženega operativnega rezultata »še vedno kot največji izziv in prednostni cilj«. Bistveni pogoj za to pa je, tako Salzer in Kronawetter, »konkretno uresničevanje strukturnih ukrepov, ki jih trenutno oblikujejo v okviru cerkvenega razvojnega procesa, in sicer na vseh ravneh.«

Kaj nudi Cerkev na Koroškem.

V 336 župnijah katoliška Cerkev ponuja obširno ponudbo na pastoralnem, socialnem in kulturnem področju: od obhajanja cerkvenih praznikov in zakramentov prek osebnega duhovnega spremljanja tja do do raznolikih pobud na področju socialnega, izobraževalnega dela ter dela z otroki in mladino.

Katoliška Cerkev kot delodajalka

31. decembra 2024 je bilo v krški škofiji zaposlenih 396 laikov, od tega 74 odstotkov (293 oseb) žensk. V vodilnih funkcijah je zaposlenih 27 žensk, kar predstavlja 41,54 odstotka od skupno 65 vodilnih položajev po organigramu krške škofije. Poleg glavno zaposlenih sodelavk in sodelavcev deluje v krški škofiji približno 10.000 žensk in moških prostovolno v različnih fukncijah in z različnim časovnim obsegom. Njim gre zahvala, da lahko Cerkev, glede na vložena sredstva, opravlja tako obsežno delo. Prostovoljno delovanje prinaša neprecenljivo korist za Cerkev, družbo in vsakega posameznika, ki svoj prispevek doživlja tudi kot osebno obogatitev.

Katoliška Cerkev kot partnerica domačega gospodarstva.

Gradbene investicije škofije in župnij so leta 2024 skupaj znašale 6,65 milijona evrov, od tega so približno 2,57 milijona evrov financirali iz cerkvenega prispevka. 2,83 milijona evrov so škofija in župnije zagotovili iz lastnih sredstev in darov, 1,25 milijona evrov pa je prispevala javna uprava. Letno izvedejo približno 350 obnovitvenih in vzdrževalnih del na sakralnih zgradbah in župnijskih stavbah, pri čemer imajo glavno vlogo lokalna in regionalna obrtna ter gospodarska podjetja, s čimer katoliška Cerkev krepi domače gospodarstvo ter pomembno prispeva k ohranjanju delovnih mest v gradbeništvu in obrtnih dejavnostih na Koroškem. Pri vseh gradbenih projektih upoštevajo trajnostni energijski menedžment, zmanjševanje porabe in prehod na obnovljive energijske vire. Že danes 60 odstotkov ogrevanih župnijskih stavb ogrevajo z obnovljivimi energijskimi nosilci.

Katoliške zasebne šole, vrtci, in učne kavarne

Pomembno področje delovanja katoliške Cerkve na Koroškem je raznolika dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja mladih. V šolskem letu 2024/2025 se je v 14 katoliških zasebnih šolah na Koroškem šolalo 3.337 učenk in učencev. Škofijska ustanova sv. Heme, Caritas, župnije in redovne skupnosti na Koroškem vodijo 61 vrtcev, 21 dnevnih centrov za otroke, pet varstev in štiri celodnevne šole. Poleg tega Caritas upravlja devet učnih kavarn ter eno socialno-pedagoško ustanovo za otroke in mladostnike.

Izobraževalna ponudba za mlade in starejše

Ustanova Katholische Bildungswerk Kärnten in Katoliška prosveta s približno 2.700 prireditvami na leto dosežeta okoli 35.000 ljudi. Poseben poudarek je na izobraževanju starejših, staršev, oseb iz socialno in izobraževalno manj privilegiranih okolij ter migrantov. Ustanova Katholische Familienwerk, Katoliško žensko gibanje in Katoliško združenje akademikov z okoli 500 prireditvami na leto predstavljajo pomembne stebre izobraževanja odraslih na Koroškem. Poleg tega izobraževalna ustanova Katoliški dom prosvete Sodalitete v Tinjah vsako leto organizira približno 550 prireditev s teološkimi in pastoralnimi težišči ter duhovnimi vajami v obeh deželnih jezikih. Tudi »mladaCerkev« Koroške ponuja obsežen program dejavnosti na področju dela z otroki in mladino.

Zdravstvena oskrba na osnovi krščanskega pojmovanja človeka

V dveh redovnih bolnišnicah krške škofije, v bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini in v bolnišnici elizabetink v Celovcu, prejme vsako leto približno 18.500 bolnic in bolnikov stacionarno ter 51.000 ambulantno medicinsko oskrbo na visoki ravni, ob tem pa tudi človeško pozornost in skrb na osnovi krščanskega pojmovanja človeka.

Raznolika pomoč za ljudi

Caritas Koroške je na voljo ljudem v stiski in kriznih situacijah, nudi raznoliko pomoč v socialnih in življenjskih svetovalnicah ter pri duhovni pomoči po telefonu. Caritas deluje obsežno, na primer s pomočjo za brezdomce, prenočišči za nujne primere, svetovanjem o socialnih pravicah, izdajo živil LEA, pomočjo ob katastrofah doma in v tujini, svetovanjem za moške, svetovanjem ob odvisnosti, preprečevanjem nasilja, pomočjo pri vprašanjih o azilu in integraciji ter pomočjo v tujini. Poleg tega je na voljo ljudem v različnih stiskah tudi s trgovinami Caritas »carla«, zaposlitvenimi projekti in drugimi delovnimi področji. Caritas vodi tudi dvanajst domov za starejše in deset ustanov za osebe s posebnimi potrebami. Poleg tega je aktivna na področju mobilne oskrbe in nege ter nudi mobilno hospično službo in obiske.

Župnije kot središča glasbenega in kulturnega življenja

V 336 koroških župnijah skrbi za glasbeno spremljavo bogoslužij vsako nedeljo in praznik 142 cerkvenih zborov z okoli 2.400 pevkami in pevci, 75 otroških in mladinskih zborov z okoli 900 članicami in člani, 174 kantorjev in kantoric ter 178 organistov in organistk. K temu prispevajo še pevske skupine, glasbene kapele, ljudske in glasbene šole ter številni posamezniki, ki se glasbeno vključujejo v bogoslužja. Še posebej poleti so koroške cerkve prizorišča kulturnih viškov. Dokaz za to so na primer ugledni glasbeni festivali v Osojah, Milštatu, Vetrinju ali Št. Pavlu v Labotski dolini, ki so znani tudi zunaj meja Koroške. Stolnica v Celovcu, kot škofova cerkev, ima posebno liturgično in cerkveno-glasbeno vlogo. Kot primer izstopajo stolna glasba, ki deluje že več ko 160 let, velike orgle Mathis, nove Marijine orgle in festival »Musica Sacra«.