Prispevek kmetic in kmetov za odgovornost do stvarstva sta poudarila krški škof Jože Marketz in superintendent Manfred Sauer pri ekumenskem bogoslužju, ki je bilo v okviru 25. jubilejnega romanja koroških kmetic in kmetov skupaj s samostanskim župnikom Erichom Aichholzerjem v samostanski cerkvi v Osojah.
„V času, ki nas pogosto preobremenjuje, je romanje zaveden znak za povezanost, vero in zaupanje v plodno in blagoslovljeno leto," je dejal škof Marketz in vsa jubilejna romanja označil kot „pot upanja in hvaležnosti“. Upanje in hvaležnost zaznamujeta kmečko življenje na poseben način. Kdor živi in dela na podeželju, ve, tako krški škof, „kako zelo je življenje odvisno od zunanjih okoliščin: od vremena, cen, političnih odločitev, bolezni človeka in živali“. In vseeno kmetje ne opustijo upanja in vsako pomlad sejejo na novo, obdelujejo polja in veliko več. „To upanje ni poceni tolažba, podprto z zaupanjem – v Boga, na njegovo stvarnost, na to, kar sme rasti, tudi če tega nimamo v rokah. Živimo s potrpežljivostjo tistih, ki sejejo – in s pogumom tistih, ki žanjejo,“ je dejal škof Marketz.
Superintendent Sauer je počastil kmete in kmetice kot zgled, „da usmiljeno ravnajo drug z drugim, to pomeni da so občutni in spoštljivi z ljudmi in živalmi ter z naravo“. „Ne vse žrtvovati hitrim uspehom, temveč gospodariti z obzirnostjo in trajnostno. To upanje in te sanje potrebujemo za prihodnost: da še ni vse izgubljeno. Da lahko spremenimo in obrnemo svoj življenjski slog, da je svet drugačen, če ne upamo, ljubimo, delamo in sanjamo drug proti drugemu, temveč drug za drugega in drug z drugim,“ tako superintendent Sauer. „Ne opustimo upanja in svojih sanj o svetu brez vojne, brez sovraštva, brez revščine in o svetu, v katerem so vsi siti,“ je dejal koroški superintendent.