Posebni jubilej za tradicionalni svetovalni in odločevalni gremij krške škofije: krški stolni kapitelj po salzburškem drugi najstarejši v Avstriji, praznuje letos svoj 900-letni jubilej. Zato vabi stolni kapitelj pod vodstvom stolnega prošta škofovega vikarja Engelberta Guggenbergerja v četrtek, 20. aprila, ob 18. uri na slovesnost v celovško stolnico. Po pozdravu stolnega prošta Guggenbergerja in pozdravnih besedah škofa Jožeta Marketza, superintendenta Manfreda Sauerja ter predstavnikov javnega življenja bo na sporedu slavnostno predavanje filozofa Roberta Pfallerja (Univerza za umetnost Linz) o temi „Sveto, odvratno, veličastno“. Nato bo nekdanji dolgoletni škofijski arhivar Peter Tropper predstavil slavnostni zbornik „900 let krški stolni kapitelj“, katerega izdajatelj je. Po slavnosti, ki jo bodo glasbeno uokvirili Robert in Stefan Hofer (trompeti) in stolni organist Klaus Kuchling, vabi stolni kapitelj na agapo.

Liturgično bodo jubilej „900 let krški stolni kapitelj“ obhajali na dan sv. Heme, 27. junija, s slavnostnim bogoslužjem s škofom Jožetom Marketzem in stolnim kapitljem v krški stolnici.
Za stolnega prošta Guggenbergerja je ta „pomembni jubilej stolnega kapitlja“ povod in dobra možnost za to, „da to ustanovo in njene nosilce postavimo pred zastor in premišljujemo o njeni vlogi v cerkvenem dogajanju – predvsem, ker se stolni kapitelj v cerkvenem vsakdanu komaj kdaj pojavi“. Stolni kapitelj in njegovi člani, tako stolni prošt, prihajajo iz koroške Cerkve in jo reprezentirajo. „V službi dušnega pastirstva so in podpirajo škofa. Na ta način zaznamujejo in so zaznamovali ne le zgodovino cerkvenega življenja, temveč tudi zgodovino dežele Koroške v celoti,“ poudarja stolni prošt Guggenberger.

Krški stolni kapitelj.
Krški stolni kapitelj je danes duhovniška in molitvena skupnost. Kot „Collegium Consultorum“ svetuje krškemu škofu v pomembnih odločitvah in ima pri gospodarskih zadevah pravico soodločanja. Ker so v stolnem kapitlju tudi duhovniki, ki so dejavni v dušnem pastirstvu, je krški kapitelj tudi vezni člen med škofijo in župnijami. Po statutih je stolni kapitelj kot skupnost duhovnikov pravna oseba.
Skupnost ima trenutno osem kanonikov, imenovani tudi stolni kapitularji, štiri častne stolne kanonike in emeritiranega kanonika. Stolni kapitelj vodi stolni prošt Engelbert Guggenberger, ki je hrkati govornik stolnega kapitlja in predseduje pri sejah. Stolni dekan je prelat kanonik Michael Kristof. Nadaljnji stolni kapitularji so (vrstni red po sprejemu v stolni kapitelj) samostanski župnik Josef-Klaus Donko, ekonom kapitlja samostanski župnik Gerhard Christoph Kalidz, prelat Matthias Hribernik, ordinarijski kancler Jakob Ibounig, dekan stolni župnik Peter Allmaier in generalni vikar Johann Sedlmaier. Častni stolni kanoniki so župnik v pokoju Alfons Wedenig, mestni župnik Günther Dörflinger, dekan Leopold Zunder in župnik Andreas Stronski. Župnik v pokoju prelat Horst-Michael Rauter je emeritirani stolni kapitular.

Zgodovina stolnega kapitlja.
Stolni kapitelj je po salzburškem stolnem kapitlju drugi najstarejši v Avstriji in obstaja že od zgodnjega 12. stoletja. Svoj izvor ima v reformacijskem gibanju avguštinskih kanonikov, ki so skušali obnoviti prakrščanski ideal skupnosti. Leta 1123 je škof Hiltebold Krški obvezal klerus krški Cerkvi pod proštom Pabom, ki je bil poklican iz salzburškega stolnega samostana, k skupni molitvi in življenju po pravilih sv. Avguština. Leta 1124 so stolnemu kapitlju podelili pravico za prosto izbiro prošta. Odtlej obstaja krški stolni kapitelj neprenehoma in je lastnik krške stolnice. Leta 1787 se je stolni kapitelj preselil iz Krke v Celovec.

Naloge stolnega kapitlja.
Od ustanovitve stolnega kapitlja so se naloge kapitlja močno spremenile. Poleg obhajanja liturgije in češčenja sv. Heme Krške je bilo prvotno v ospredju dušno pastirstvo v Krški dolini in v župnijah, ki so bile pod okriljem kapitlja, in je prešlo v letih bolj v ozadje, in stolni kapitularji so se vse bolj udeleževali pri vodstvu škofije. S površinskim širjenjem škofije na velik del Koroške pod Jožefom II. so postali stolni kapitularji člani škofijskega konzistorija, ki je najvišji svetovalni gremij škofa. Do danes prevzemajo stolni kapitularji vodilne naloge v škofijski upravi in tvorijo tako imenovani „Collegium Consultorum“ z bistvenimi pravicami razprav in odločanja v škofijskem vodstvu. K nalogam stolnih kapitularjev štejejo redno skupno obhajanje liturgije, kapiteljske maše in slavnostnega nedeljskega bogoslužja v celovški stolnici, katedrali krške škofije. Poleg tega obhajajo stolni kapitluarji ob glavnih praznikih in pri posebnih priložnostih s škofom liturgijo v stolnici v Celovcu. K njegovim nalogam štejeta tudi vzdrževanje stolne in samostanske cerkve v Krki in po preselitvi v Celovec tudi finančna skrb za stolnico sv. Petra in Pavla v Celovcu in stolne hiše. Tudi podpora 17 tako imenovanih župnij s patronatom šteje k nalogam stolnega kapitlja. Iz donosov krškega stolnega kapitlja nadalje financirajo gozdarsko upravo stilnega kapitlja ter plače stolnih kapitularov, ki ustrezajo škofijski plačilni shemi.

Sredstva stolnega kapitlja.
Gmotna osnova stolnega kapitlja je do danes tisto premoženje, ki izvira prvotno iz lasti sv. Heme, naloge je skrbna uprava po gospodarskih, socialnih in karitativnih načelih stolnega kapitlja. Računski zaključki krškega stolnega kapitlja od leta 2018 letno objavljajo v zborniku krške škofije.
Posestva krškega stolnega kapitlja so:
- krška stolnica s tamkajšnjim pokopališčem in podružnico St. Peter ob Gurk
- stolna hiša v Celovcu s šestimi stanovanji za stolne kapitularje in dva najemniška poslovna lokala
- 1.640 hektarjev gozda, zakup travnikov in lovskih površin v Krški dolini in dolini reke Görtschitz
- ribiške pravice v Krki