Drage sestre in dragi bratje v Kristusu!

Veliko ljudi – morda tudi vi – se bodo v prihodnjih tednih spet nečemu odrekali. To veste: omejitev na najnujnejše je včasih dobro za človeka. Kdor je manj mesa, pusti avto doma in zavestno ravna s porabo energije, dejansko dela nekaj dobrega v zvezi z enim največjih izzivov našega časa – da skrbno ravna z zemeljskimi dobrinami. Postni čas je čas za bolj zavestno življenje, v katerem sreča ni odvisna le od materialnih stvari.

Doživeti smisel in veselje v odrekanju

Odrekanje je bistven del našega življenja. Ljudje se zavestno odrekajo mnogim stvarem, da bi svojim otrokom omogočili dobro izobrazbo, skrbeli za ostarele sorodnike ali pomagali v življenju Cerkve in družbe, pri tem pa doživljali smisel in veselje. Brez odrekanja postane življenje brezbarvno in brez ljubezni. Tisti, ki se odreka, povezuje »jaz« z »mi«. Odrekanje je značilnost resne solidarnosti, ki je pripravljena narediti kaj za drugega, biti tu zanj. Mati Terezija, velika svetnica ljubezni do bližnjega, je poudarila, da prava ljubezen tudi boli. To se nam zelo jasno pokaže ob koncu postnega časa, na veliki petek.

Odrekanje kot del življenja

Veselo oznanilo nam govori tudi o velikonočni izkušnji: iz predanosti se poraja novo življenje. Post v smislu odrekanja je torej bistven del našega življenja. Tisti, ki ni sposoben spustiti, ne bo pridobil življenja, nas uči Jezus. Zato vas vabim, da se v tem postnem času zavestno nečemu odrečete. Pozorni bodite na to, za koga to delate. Na ta način postanete del sveta, v katerem so ljudje tu drug za drugega.

Biti tu drug za drugega

Misel, da smo tu drug za drugega, nas usmerja tudi pri vprašanju, po kateri poti naj bi mi kot Cerkev v naši deželi hodili v prihodnosti. Mnogi pričakujejo, da bo z našim sinodalnim razvojnim procesom postala ljubezen do bližnjega še bolj oprijemljiva. Ljubezen do bližnjega ima več obrazov. Poznam na primer ljudi, ki se komaj morejo udeleževati družbenega življenja, a vsak dan molijo za druge in za naš svet. Papež Frančišek je pozval, naj bodo prihodnji meseci pred svetim letom 2025 namenjeni molitvi. To delajmo zlasti v postnem času. Post in molitev sta že od nekdaj povezana med seboj. Zavestno odrekanje, ki ga čutimo, naredi našo molitev, v kateri radi na hitro prosimo za najrazličnejše stvari, verodostojno. Božja obljuba, da nas Bog brezpogojno sprejema in ljubi, nam ljudem daje moč, da smo tu drug za drugega. Naš pogled usmerja na dobro v naših soljudeh, ker tudi njih Bog ljubi na enak način, ker smo vsi njegova bitja.

Dialog za prihodnost

Videti dobro v drugem, skupaj graditi prihodnost, v kateri bodo ljudje drug drugemu v pomoč – tukaj in po svetu: mnogi se bojijo, da bi vse to lahko zanemarili v volilnih soočanjih leta 2024. Kot kristjani in kristjanke lahko opravimo dragoceno nalogo s tem, da sodelujemo v dialogu za prihodnost Evrope in naše države. To vključuje opuščanje uporabe žaljivih besed, ustvarjanja podob sovražnika in širjenja lažnih dejstev. Volilni boji so tudi odraz stanja v družbi. Prosim vas, da se taki resničnosti ne vdate, temveč da iz ljubezni do ljudi, s katerimi živimo, skrbno preučite vse in krepite dobro.

Tako vas vabim, da ta čas posta in molitve izkoristimo za to, da se še bolj posvečamo svojim bližnjim. Skupaj gradimo svet, v katerem smo ljudje drug drugemu na voljo. Naj vas Božji blagoslov spremlja v tem času bližajoče se velike noči.

+ Jože Marketz
krški škof

Celovec, 1. postna nedelja, 18. februarja 2024