Organisation

Internetredaktion der Diözese Gurk

Volitve v župnijske svete: škof Marketz poziva k sooblikovanju Cerkve

Tiskovna konferenca o pripravah volitev župnijskih svetov 2022 – pledoaje za več kompetenc in pristojnosti za župnijske svete – spletno povpraševanje: pomen častnega dela v Cerkvi se bo povišalo

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Škof Jože Marketz z mapo za volitve župnijskih svetov (Foto: pfarrgemeinderat.at)

Za Cerkev v Avstriji so župnijski svetniki „še posebej pomemben projekt, če ne najpomembnejši nasploh“. S temi besedami je krški škof Jože Marketz v petek, 14. januarja, pozval, da se udeležimo volitev župnijskih svetov 20. marca 2022. Vsekakor, naj gremo volit, še bolje pa, da se odločimo kot kandidat oz. kandidatka za volitve. „Sodelujte in sooblikujte Cerkev!“ se glasi poziv škofa na spletni tiskovni konferenci v petek. Škof Marketz je v Avstrijski škofovski konferenci pristojen za župnijske svete.

Kakor je povedal škof Marketz, naj bi pridobili tudi osebe, ki so bolj oddaljene od Cerkve. V tem smislu je tudi hvaležen za sinodalni proces, ki ga je spodbudil papež Frančišek. „Papež nas opogumlja, da gremo k ljudem in jih vključujemo.“ Volitve 2022 imajo geslo „med ljudmi“.

45.000 žensk in moških – toliko je članov in članic župnijskih svetov, od tega je okoli 30.000 izvoljenih, ostali so v gremiju zaradi svoje službe ali funkcije. Skupno deluje več ko 300.000 oseb častno v Cerkvi, tako Klaudia Achleitner, govornica avstrijskih referentov in referentk župnijskih svetov. Velikost župnijskih svetov je odvisna od velikosti župnije in šteje med 8 do 30 članov.

Achleitner je na tiskovni konferenci strnila najbistvenejše rezultate spletnega povpraševanja župnijskih svetnikov in svetnic, ki je bilo izvedeno septembra 2021: Veliko ljudi sodeluje še vedno z velikim angažmajem in želijo sooblikovati Cerkev. Seveda pa so potrebne spremembe. Za župnijski svet so potrebne vodstvene in odločevalne kompetence in predvsem bi bilo treba krepiti spiritualno in diakonsko stran.

Prostori za skupnost

V to smer je spregovoril tudi škof Marketz. Spiritualnega župnijskega življenja ne bi smel odrejati le župnik sam. Obstaja namreč več spiritualnosti, za katero mora biti prostor. Iz spiritualnosti bi naposled tudi rasle krščanske vrednote, na katerih gradi družba. Škof je v tej zvezi opozoril na temi azil in asistiran suicid, ko bi morala Cerkev dvigniti svoj glas. Določenih meja ne bi smeli prekoračiti.

„Ne verujemo sami, temveč v skupnosti,“ je nadaljeval Marketz. Zato so potrebni prostori, kjer je mogoče živeti to skupnost. To zadeva tudi župnijske svete. Osamljenost je poleg tega ena izmed velikih aktualnih družbenih izzivov. Škof se je zavzel za to, da bi karitativnemu angažmaju župnijskih svetov v prihodnje namenili več teže. „To je stvar vsakega posameznika, ne samo Caritas,“ je dejal škof in nekdanji ravnatelj koroške Caritas.

Na koncu je škof Marketz še opozoril na to, da je Cerkev odgovorna za bistveni del kulturnih spomenikov Avstrije. Na Koroškem je to skoraj več ko polovica. Seveda je to povezano ne samo s finančnimi izzivi. Tudi tukaj so pozvani župnijski sveti.

Aktualna študija župnijskih svetov

Povpraševanja župnijskih svetnikov pretekli september se je udeležilo okoli 3.000 župnijskih svetnikov in svetnic, kakor je navedla Klaudia Achleitner: „Župnije so kraji, v katerih je mogoče doživeti skupnost in kjer delujejo smiselno za družbo, a tudi za samega sebe. Župnijski svetniki in svetnice se angažirajo, da oblikujejo Cerkev na kraju samem in da lahko kaj premaknejo.“

Za angažma v župnijskem svetu je predvsem odločilni motiv iskanje skupne poti ter „skupnost, udeleževanje in pošiljanje“. Župnijski svet je za cerkveno življenje župnije „zelo pomemben“, takšen je vtis skoraj vseh vprašanih (90 odstotkov). Skoraj toliko jih ceni, da „se tukaj nekaj premakne za Cerkev na kraju samem“; 82 odstotkov vprašanih je pohvalilo pogovor v smislu odločevanja. Najpomembnejša naloga župnijskega sveta je po oblikovanj in uresničevanju skupnih projektov imenovana skrb, „da ljudje, ki živijo tukaj, čutijo krščansko oznanilo“ (42 odstotkov). 44 odstotkov je aktivnih v župnijskem svetu, „da lahko živi vera“.

Če bi šlo po mnenju vprašanih, pa bodo ravno lokalne strukture okoli cerkvenega stolpa pridobile na pomenu. Za številne so to kraji, kjer je mogoče doživeti skupnosti in kjer delujejo smiselno za družbo, a tudi za samega sebe. Župnijski svetniki se angažirajo, da bi oblikovali Cerkev na kraju samem in bi tudi kaj premaknili.

Mlajši in tisti, ki še ne dolgo sodelujejo v župnijskem svetu, svoje delo vidijo bolj kot predstavniki katoličanov in si želijo župnijski svet bolj kot odločevalni gremij. Mlajši se manj veselijo včasih utrujajoče in neučinkovite kulture zasedanja, je dejala Achleitner. Vsekakor je potreben nadaljnji razvoj v kultura vodenja.

82 odstotkov ceni župnijski svet, da lahko „soodločajo“. Pri treh najpomembnejših nalogah župnijskega sveta sledi po splošni izjavi „oblikovati krščansko življenje v kraju“ (70 odstotkov) kot prav posebna naloga s 42 odstotki „skrb, da bodo ljudje, ki tukaj živijo, čutili krščansko oznanilo“. Dve tretjini to doživijo kot obogatitev in izpopolnjevanje, „ da lahko skupno uresničujejo projekte“. Hkrati pa 44 odstotkov navaja, da to dela, da „se živi vera“.

90 odstotkov je navedlo, da jih v župnijskem svetu veseli, da lahko „delajo nekaj smiselnega“. Zelo pomembno je oblikovanje cerkvenega življenja na kraju samem (69 odstotkov) in biti skupaj z ljudmi, kjer se živi in poglobi krščansko oznanilo (76 odstotkov).

Skoraj 80 odstotkov vprašanih verjame, da se bo okrepil pomen župnijskih svetov in tako tudi pomen častnega dela struktur za Cerkev. Tri četrt vprašanih misli, da mora župnijski svet še bolj izgraditi dušnopastirsko kompetenco.

V pogledu na obdobje župnijskih svetov 2017–22 je 82 odstotkov vprašanih navedlo, da so novi akcenti na področju „liturgija. prazniki v letnem krogu“. Novi akcenti so bili vidni tudi na področju oznanila: „priprava na zakramente“ (73 odstotkov) in „delo z javnostjo“ (67 odstotkov). Potem sledi že „Caritas, socialne teme“ s 60 odstotki. Celo 56 odstotkov je navedlo, gotovo pogojeno zaradi pandemije, da so bili podani koraki digitalne komunikacije in da bolj uporabljajo digitalne medije kot sredstvo oznanjevanja.

20. marca 2022 je nad 4,5 milijona volilno upravičenih katoličanov in katoličank pozvanih, da prevzamejo funkcijo v svojem župnijskem svetu ali volijo. Župnijske svete v današnji obliki so uvedli po drugem vatikanskem koncilu (1962–65), da je prišla do izraza soodgovornost laikov v Cerkvi. Prve župnijske svete so katoličani izvolili leta 1969 v nadškofiji Salzburg in v škofiji Gradec-Seckau.

(Informacije: www.pfarrgemeinderat.at)