Dvanajst besedil koroških avtorjev, med njima tudi Gustav Januš in Maja Haderlap, na obeh straneh cerkvene ladje celovške stolnice. Dvanajst kamnitih skulptur, ki jih nosijo neminljivi jekleni stebri, postavljeni v minljiv les, fotografija plastike glave kot postni prt pred glavnim oltarjem stolnice in luč, ki se skoraj nevidno sprehodi po vsem spektru barv na postnem prtu in na prižnici. – To so elementi letošnje umetnosti v stolnici, delo koroškega umetnika Haralda Schreiberja.

Delo za sakralni prostor je zanj poseben izziv. »To so posebni prostori z močnim izžarevanjem.« Celovška stolnica pa je še enkrat nekaj posebnega. Baročna je in skoraj prenapolnjena, pravi umetnik. Zato je moral vzbuditi pozornost na svojo umetniško inštalacijo z elementi, ki postanejo tudi vidni. Besedilom koroških avtoric in avtorjev dajejo vidnost bela ozadja, skulpture stopajo v ospredje zaradi svoje nedokončanosti belega koroškega marmorja, iz katerega so na Koroškem klesali skulpture že Rimljani. »Da, ta kamen ima dušo«. Kdor bo stopil v stolnico, se bo najprej srečal s kamnito skulpturo sredi stolnice, če pa bo pogled usmeril proti oltarju, jo bo videl še enkrat kot fotografijo, ki je postni prt na glavnem oltarju.

KJE SI?

Prvo vprašanje, ki se stavi v Svetem pismu, se glasi: Kje si? Vprašanje Boga po človeku, ki se iz sramu skriva, je bilo več ko dve tisočletji odločilno za razmerje med Stvarnikom in bitjem. Medtem se je smer vprašanja spremenila. Ne sprašuje več Bog po človeku, temveč človek sprašuje Boga: Kje si – glede na stisko in trpljenje? Se je sedaj Bog skril iz sramu kakor nekoč Adam v raju? To vprašanje zaposluje umetnika, ki stanuje v Mostiču in deluje po svetu, Haralda Schreiberja. Slika Svete Trojice, ki zaključuje visoki oltar stolnice in je pribežališče vseh molitev, se pokrije s tem vprašanjem.

Velika oltarna slika, ki jo je ustvaril leta 1753 baročni umetnik Daniel Gran, se pokriva z naddimenzionalno plastiko glave z menjajočo barvno projekcijo, ki spominja s praznimi očesnimi votlinami in brez izraza na prvo teoretično zanikanje Boga evropske duhovne zgodovine. Jean Paul je leta 1795 v romanu „Siebenkäs“ zaključil „govor mrtvega Kristusa; da ni Boga“, ko je tvegal grozno misel, da je človek brez očeta v vesolju. Celotno vesolje je bolščalo v človeka „s prazno neskončno očesno votlino; in večnost je bila v kaosu in ga glodala in se spet prežvekovala“. Ta misel, ki jo je človek pozne moderne zaznal, ne da bi skomignil z rameni, je bila nekoč strašna predstavitev in lahko na novo razvijala svojo pozitivno zmedeno moč tudi v kontekstu umetniške inštalacije.

Od sredine cerkvene ladje v smeri nazaj v obliki črke v vidimo dvanajst kamnitih skulptur na jeklenih palicah. Iz kamna rastoče glave so nedovršene in vseeno tvorijo s svojo izrazito močjo nasprotni pol do obraza na sliki visokega oltarja. Kamnite skulpture so kot ljudje, ki s svojim boječim vprašanjem stojijo v sakralnem prostoru in v molku večnega pričakujejo odgovor. Okoli oltarja, kjer se obhaja odrešenje, so v skupini. Sluteče v oltarju spoznajo kraj hrepenenja, ki pa ostaja zaprt razumevanju.

Vprašanja in odgovori, iskanje in tarnanje

Vprašanja in odgovori, iskanje in tarnanje se izraža v kratkih citatih pisateljev in pisateljic, ki so povezani s Koroško: dvanajst belih trakov, ki visijo od empore prvega nadstropja do obokov stranskih kapel, vključujejo obiskovalke in obiskovalce stolnice v dinamiko vprašanja po Bogu. Tako se to vprašanje razreši akademskega diskurza in lahko izkusi svoje eksistencialno dimenzijo.

Umetniška inštalacija Haralda Schreiberja v času od pepelnične srede (2. marca) do velike sobote (16. aprila) naredi iz stolnice kraj soočanja Boga in človeka. Zdi se, da se obe strani sprašujeta: Kje si?

Literarne pridige

Človeško stran vprašanja bo osvetlilo pet koroških književnikov in književnic (Claudia Rosenwirth, Maria Hoppe, Silvano Kobald, Gabriele Russwurm-Biro in Ivana Kampuš). Kot v preteklih letih bodo te besede ob liturgičnem berilu za nedelje postnega časa predstavili svoje literarno besedilo in o njem razpravljali kot pridiga v dialogu s stolnim župnikom v nedeljo zvečer. Svet je večdimenzionalen. Zato so potrebni različni dostopi, da lahko razumemo versko resničnost. Povezovanje upodabljajoče umetnosti, književnosti in stolne glasbe naj bi širil obzorja smisla in ljudi približal v nov odnos z Bogom. Dinamika postnega časa bo tako morda privedla v najdevanje. Kdorkoli je vprašal Kje si?, lahko pričakuje odgovor, najkasneje za veliko noč.

• Nedelja, 6.3., ob 19. uri, stolnica: sv. maša, pridiga v dialogu stolni župnik Peter Allmaier s Claudio Rosenwirth.
• Nedelja, 13.3., ob 19. uri, stolnica: sv. maša, pridiga v dialogu stolni župnik Peter Allmaier z Mario Alraune Hoppe.
• Nedelja, 20.3., ob 19. uri, stolnica: sv. maša, pridiga v dialogu stolni župnik Peter Allmaier s Silvanom Kobaldom.
• Nedelja, 27.3., ob 19. uri, stolnica: sv. maša, pridiga v dialogu stolni župnik Peter Allmaier z Gabriele Russwurm-Biro.
• Nedelja, 3.4., ob 19. uri, stolnica: sv. maša, pridiga v dialogu stolni župnik Peter Allmaier z Ivano Kampuš.

Pasijonski koncert

V spomin na 30. obletnico smrti učitelja, zborovodja in skladatelja Güntherja Mittergradneggerja 25. februarja bo stolna glasba na cvetno nedeljo predvajala „Milštatski pasijon“ za soliste, mešani zbor, trobila, bobne in orgle. Mittergradneggerjevo delo je nastalo po besedilih evangeličanskega župnika in pesnika Gerharda Glawischniga in je bilo prvič izvedeno leta 1984 (zbor Madrigalchor Celovec).

Milštatski pasijon vsebuje oznanilo in enajst delov, deljeni v »dogajanje« in »opazovanje« ter posredujejo dogodke iz Jeruzalema: glasbena pietà je »Marijino objokovanje« v delu, navdih po postnem prtu v Milštatu.

Besedilo se zgleduje po stari »koroški pasijonski igri«, a je bilo povsem na novo oblikovano. Podobno je pri glasbi: koral kot ljudsko petje prevladuje vse dele. Zbor spremljajo trobila, solisti in pihala. Günther Mittergradnegger je znal v svoj pasijon vključiti stare oblike in nova zvočna sredstva in vse zliti v enoto.

Termin: cvetna nedelja, 10. april, ob 16. uri, stolnica Celovec

Vstopnina: predprodaja 25 evrov, večerna blagajna 29 evrov, popust za mlade, študente in upokojene: predprodaja 20 evrov, večerna blagajna 24 evrov, prosta izbira sedežev. Popust ter rezervacija sedežev za podpornike stolne glasbe.

Predprodaja: Pisarna stolne župnije ali knjigarna Heyn,
Informacije: 0676 - 87725229