Organisation

Internetredaktion der Diözese Gurk

Sinodalni proces za celotno človeško družino je pomemben

Češki teolog Tomáš Halík je odprl Praško celinsko zasedanje s spiritualnim impulzom – pledoaje proti strahu sprememb

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
V "letu vere“ je predaval Tomas Halik tudi na Koroškem (arhivska slika: Internetna redakcija / KH Kronawetter)

Češki duhovnik in verski sociolog Tomáš Halík je predaval na začetku Praškega celinskega zasedanja in spodbudil delegate iz 39 držav in jih opogumil za spremembe v Cerkvi. Halik je v ponedeljek ob začetku posvetov predstavil svoj spiritualni impulz. Pri tem je podal svoje veliko zaupanje v „oživljanje sinodalnega značaja Cerkve“ v Evropi. Halik je svoj pogled usmeril še naprej: usmeritev Cerkve k sinodalnosti bi lahko pozitivno vplivala na usodo celotne človeške družine.

Teolog je v svojem predavanju med drugim omenil „temno stran globalizacije“. Govoril je od „od razširitve nasilja, terorističnih napadov na Združene države leta 2001 tja do državnega terorizma ruskega imperializma in aktualne morije v Ukrajini". Omenil je pandemije, uničenje okolja, a tudi „razkroja moralne klime s populizmom, lažnimi novicami, nacionalizmom, političnim radikalizmom in verskim fundamentalizmom".

Globalno smo v odločilnem trenutku, tako Halik. Usmeritev krščanstva k sinodalnosti in sprememba Cerkve v dinamično skupnost romarjem bi lahko vplivali na usodo celotnega človeštva. „Sinodalna obnovitev je lahko in naj je vabilo, da je spodbuda in inspiracija za vse, da se podamo skupno na pot, rastemo in zorimo," tako teolog dobesedno.

Postavlja se vprašanje, ali ima evropsko krščanstvo danes pogum in spiritualno energijo, da prepreči nevarnost z „bojem kultur“, s tem da globalizacijski proces spremeni v proces komunikacije, deljenja in medsebojne obogatitve. Halik je v tej zvezi govoril o „šoli ljubezni in univerzalnem bratstvu".

Tomas Halik je spregovoril še ovtem, kako naj Cerkev pomaga pri spremembi sveta in pripovedoval o čeških izkušnjah. Na koncu je še omenil, da mora biti Cerkev odprta za tiste, ki iščejo spiritualnost. Halik je opomnil: Ne smemo se bližati drugim s ponosom arogance tistih, ki mislijo, da se lastijo resnice. Resnica je knjiga, ki je še nihče izmed nas ni prebral do konca.” Cerkev oz. kristjani niso v lasti resnice, „temveč ljubijo resnico in ljubijo edinega, ki sme reči: Jaz sem resnica!“ In še enkrat: "Le Jezus lahko reče: Jaz sem resnica. In hkrati tudi reče: Jaz sem pot in življenje.”

Obširni posveti

V Pragi se ta teden posvetuje okoli 200 oseb in 390 spletnih delegatov iz 39 evropskih držav v okviru sinodalnega procesa. Izhodišče za ta večdnevna zasedanja je pripravljalni dokument "Razširi prostor svojega prostora" (Iz 54,2), ki ga je Vatikan objavil konec oktobra 2022. Večdnevna konferenca v Pragi se deli v dve fazi: prva faza traja od 5. do 9. februarja, ki se je je udeležujejo zgoraj omenjeni delagati na kraju samem in po spletu. Cilj je skupna priprava in sprejem zaključnega dokumenta. Nato bo zasedalo od 10. do 12. februarja 39 predsednikov vseh škofovih konferenc v Evropi. Ukvarjali se bodo z zaključnim dokumentom in načrtujejo objaviti tudi stališče.

Avstrijska delegacija

Avstrijo v Pragi zastopajo predsednik škofovske konference nadškof Franz Lackner, dunajska pastoralna teologinja Regina Polak, innsbruška visokošolska rektorica in teologinja Petra Steinmair-Pösel in salzburški teolog Markus Welte. Dodatno zasedanje spremlja deset oseb po spletu. To so Lukas Albert (semeniščniki), Anja Appel (razvoj in misijon), opat Korbinian Birnbacher (redovne skupnosti), Angelika Hirschenberger (duhovna gibanja), Victoria König (otroška mladina in mladina), Wolfgang Mazal (svet laikov), Hermann Miklas (ekumena), Maria Plankensteiner-Spiegel (šola), Angelika Ritter-Grepl (žensko gibanje) ter Nora Tödtling-Musenbichler (Caritas). Za konferenco je odgovoren Svet evropskih škofovih konferenc (CCEE).