Avstrijski škofje bodo konec novembra potovali v Rim na obisk ad-limina. To je sporočila škofovska konferenca v četrtek po poletnem zasedanju v Marijinem Celju. Od 29. novembra do 4. decembra se bodo člani škofovske konference srečali s papežem Frančiškom ter predstavniki vatikanskih kurijskih uradov in se posvetovali o položaju Cerkve v Avstriji.

Škofovski obisk v Rimu je bil prvotno predviden za februar 2021. Zaradi pandemijskih ukrepov pa je bil preložen, kakor drugi termini v Vatikanu. Doslej zadnji obisk ad-limina članov avstrijske škofovske konference je bil januarja 2014.

Obisk "visitatio ad limina apostolorum" (obisk na pragu apostolskih grobov) je za škofe svetovne Cerkve glede na cerkveno pravo predviden v rednih presledkih. Obiski ad-limina temeljijo na romanjih h grobom apostolov Petra in Pavla v Rimu. Zato bodo škofje tudi romali k štirimi papeževim bazilikam k baziliki Sv. Petra, baziliki Sv. Pavla zunaj obzidja, Sv. Janeza v Lateranu in k baziliki Marije Snežne (Santa Maria Maggiore).

Škof Marketz novi „pastoralni škof“

V okviru poletnega zasedanja škofovske konference v Marijinem Celju je prišlo tudi do delne menjave vsebinskih pristojnosti med škofoma Aloisom Schwarzem (St. Pölten) in Jožetom Marketzem (Krka-Celovec). Marketz je prevzel odgovornost za tematsko področje „pastorala, kateheza in evangelizacija“, kar je škof Schwarz prej oddal. Schwarz prevzema referat „okolje in trajnostnost“, za kar je bil doslej pristojen škof Marketz.

Tematsko področje „Cerkev in šport“ ostaja kot tudi resor „gospodarstvi in kmetijstvo“ v pristojnosti škofa Schwarza. Za področje „sociala“ s pristojnosti za Katoliško socialno akademijo Avstrije in komisijo Iustitia Pax je nadalje odgovoren škof Marketz.

"Kathpress" dokumentira v nadaljnjem tiskovno izjavo poletnega zasedanja avstrijskih škofov, ki je bilo od 14. do 16. junija 2021v Marijinem Celju:

1. Sinodalnost – na poti do škofovske sinode

»Sinodalna Cerkev: skupnost, participacija, misijon“ – tej temi se posveča naslednja škofovska sinoda, v pripravo je papež razglasil svetovni sinodalni postopek. Avstrijski škofje izrecno pozdravljajo in podpirajo papeževo pobudo, ki bo na ta način potekala prvič. Da bi Cerkev naredili v celoti bolj sinodalno, naj bi se o škofovski sinodi, ki jo načrtujejo za jesen 2023 v Rimu, sprva posvetovali na škofijski in nato na kontinentalni ravni. Dokument, ki je bil maja predložen v Vatikanu, določa, da vsaka škofovska konferenca določi odgovorno osebo za sinodalni postopek. Avstrijski škofje so pri svojem zasedanju v Marijinem Celju za to nalogo izvolili predsednika, nadškofa Franza Lacknerja, pri tej nalogi ga bo podpiral škof Jože Marketz.

Prva decentralna škofovska sinoda se bo začela 9. in 10. oktobra in jo bo odprl papež Frančišek v Rimu, teden kasneje naj bi začeli v vsaki škofiji po vsem svetu. S pomočjo vprašalnika in vodila, kar bodo še pripravili, naj bi se pod vodstvom posameznega škofa posvetovali in molili do marca 2022. Tudi redovne skupnosti, kurijski uradi, katoliška združenja, skupnosti in katoliške fakultete naj bi zase začele takšen sinodalni postopek.

Nadškof Lackner bo po nalogu škofovske konference spremljal konzultacije in bo povezan tako s škofijami kakor tudi z vatikanskim sinodalnim tajništvom. Rezultate predsinodalnih združenj v avstrijskih škofijah bodo poslali škofovski konferenci, kjer bodo predmet posvetovanj pri spomladanskem zasedanju naslednjo pomlad (od 14. do 17. marca 2022). Do konca marca 2022 bodo zaključke posvetovanj na ravni škofovske konference skupno z rezultati vsake škofije poslali generalnemu tajništvu sinode v Rimu. Le-to pripravi delovni dokument, o katerem se bodo od jeseni 2022 posvetovali na kontinentalni ravni. Tudi sadove teh sinodalnih posvetovanj in molitve se vrnejo v Rim in jih tam prilagodijo kot drugi delovni dokument. Le-ta je osnova za posvetovanja zasedanja škofovske sinode, ki bo zasedala oktobra 2023 v Rimu.

Sinodalnost pomeni, iti skupno pot. Pri tem gre za to, da se odprti in iskreno izmenjavajo, drug drugemu prisluhnejo in se poglobijo v skupno molitev, da bi spoznali, kaj nam danes hoče povedati Bog. Sinodalnost stremi za enotnostjo. Škofje vabijo vse, da se skupno podamo na pot, k čemur nas je pozval papež Frančišek.

2. 100 let Caritas v Avstriji

Caritas v teh dneh v vseh avstrijskih škofijah praznuje 100-letnico obstoja. Avstrijska škofovska konferenca bi rada ob tej priliki povedala hvala in Bog lonaj za 100 let dela v prid bližnjemu in za močan glas Caritas za vse tiste, ki sami nimajo gasu ali pa jih ne slišijo.

Kar se je začelo pred 100 leti v času največje revščine po prvi svetovni vojni s pomočjo v stiski, deljenjem hrane in darovanjem obleke, se je razvilo naprej v nezamenljivo omrežje solidarnosti v naši deželi in še naprej. Okoli 1.600 profesionalnih ustanov Caritas po vsej Avstriji tvori skupaj z več ko 3.000 župnijami v naši deželi zanesljivo mrežo, ki jo enako zaznamujejo usmiljenost, človeškost in strokovna kompetenca. Caritas je delujoča ljubezen do bližnjega s tisočerimi glavnopoklicnimi in okoli 50.000 častnimi sodelavci in sodelavkami. Večina od njih so ženske in okoli 75 odstotkov vseh vodilnih mest pri Caritas opravljajo ženske. Vsi pri Caritas angažirani si vsak dan prizadevajo, da v vsakem človeku vidijo Kristusa in jih srečavajo na isti ravni in v sestrski ljubezni in s spoštovanjem.

Delovanje ljubezni je jedrska naloga evangelija, ali je to pomoč zaradi pandemije, ustanova za brezdomce, postelja v stiski, hiša za matere in otroke, negovalna služba, posvetovalnica in oskrbovalna ustanova za ljudi v težjih življenjskih položajih, pomoč za begunce, hospic, ustanova za ljudi s prizadetostjo ali tudi pogovor proti osamljenosti. Ljubezen je osnova vsega življenja in dobrega dela: Kajti bog je ljubezen, tako se glasi v prvem Janezovem evangeliju. Caritas, to je z delom zrasla ljubezen in tako tudi osnovna krepost naše vere.

Caritas nima strankarsko-političnih agend. Ni bližja ali bolj oddaljena kaki stranki. Njeno mesto je preprosto na strani revnih in tistih, ki potrebujejo pomoč; ne glede na njihov izvor, njihovo vero ali njihov spol.

Med nalogami Caritas je vedno, da so med drugim tudi neprijeten in opominjajo odločevalce, da usmerjajo svoje delo po načelih skupnega blagra in pravičnosti. Če se Caritas oglasi, potem se oglasi Cerkev v Avstriji. Škofje smo za Caritas v naših škofijah in na avstrijski ravni. Delo za najšibkejše, za revne, za stare, bolne in ljudi na begi je in ostaja za nas vse krščanska glavna naloga. Avstrije si ne moremo predstavljati brez Caritas.

Kot znak solidarnosti z ljudmi, ki trpijo zaradi lakote, je škofovska konferenca sklenila, da v petek, 30. julija 2021, ob 15. uri v spomin na Jezusovo smrtno uro zvonijo zvonovi v čim več župnijah pet minut. Zvonjenje cerkvenih zvonov proti lakotu nas podpira ustrezne ukrepe pomoči Caritas.

3. V „letu družine“ ponovno priprava na zakon

Pomen družinskih struktur je znova postal pomemben v času pandemije: družine so ravno v stresnih situacijah v krizi nudile potrebno mesto, da so lahko otroci, mladinci in odrasli našli varnost in razbremenitev. S to hvaležno ugotovitvijo naj ne bi zamolčali, da je zaradi tesnega stanovanjskega prostora, poklicnih in šolskih nalog, ki so se preselile na hišno področje, in zaradi drugih okoliščin prišlo tudi do psihičnih bremenitev in deloma tudi do nasilnih izkušenj. Toda: družine so za prihodnost naše družbe odločilne! Vsaka državna in cerkvena investicija za družine, idejna in gospodarska podpora in če je potrebno terapevtsko spremstvo so investicija v prihodnost naše družbe. Tudi Cerkev pozna vrednost družine kot kraje izkušnje za vsakdanje vere in socialnega povezovanja, od česar profitiramo vsi.

Kot katoliška Cerkev želimo v prihodnje še zavestneje krepiti vse družine in jih opogumljati, da se zavedajo svoje pomembne naloge za oblikovanje naše družbe. Kot bistven prispevek za to so v letu družine, ki ga je razglasil papež Frančišek pet let po posinodalnem pismu “Amoris laetitia“, na novo zastavili cerkveno pripravo na zakon. V pripravi na cerkveno poroko naj v prihodne še bolj upoštevajo individualni položaj para. Na osebni poti do poroke želimo v župnijah in skupnostih parom nuditi dobro spremstvo, tako da lahko v tem pomembnem življenjskem obdobju doživijo zase relevantno podporo in veselje vere v živi cerkveni skupnosti.

Pisano paleto cerkvenih dejavnosti in pobud Cerkve za družine in z njimi najdete na spletni strani www.jahrderfamilie.at

4. Splav ni „zdravstvena usluga“

23. junija 2021 bo Evropski parlament razpravljal in glasoval o poročilu hrvaškega poslanca Predraga Freda Matica o „položaju seksualnem in reproduktivnem zdravju in pravicah v EU v okviru zdravja žensk“.

Poleg drugih pomembnih in pravilnih vprašanj o zdravju žensk to poročilo vsebuje tudi pledoje za odobrenje splava kot zdravstvena usluga, čeprav je kompetenca na zdravstvene področju – in na zelo senzibilnem področju splava – skoraj izključno pri državah članicah in ne pri Evropski uniji.

Skupno z drugimi škofovskimi konferencami v Evropski uniji, ki so vse članice COMECE, avstrijski škofje vztrajajo: človekovo zdravje je jedrska želja katoliške Cerkve. Pravica do celostne zdravstvene oskrbe je bistvena osnova za človeka vredno življenje. S tem ozadjem škofje ocenjujejo osnovne želje poročila pozitivno, da varujejo zdravje in pravice žensk.

Hkrati škofje odločno odklanjajo zelo enostransko gledanje poročila na nosečnost, prekinitev nosečnosti in pravice vseh vključenih oseb. Osnutek resolucije poročila nikakor ne upošteva kompleksne situacije nosečnosti. Spregleda težavno situacijo nosečih žensk, v stiski ali v konfliktnih situacijah in popolnoma izključuje predvsem pravico do življenja nerojenega otroka. Zavestno spregleda, da nerojen otrok ni last svojih staršev, temveč ima samostojno pravico do življenja. Prikaz splava kot „bistven zdravstveno uslugo“ razvrednoti zato nerojenega otroka in je etično nevzdržno.

Prav tako nezdržna je trditev v tako imenovanem Maticevem poročilu, po čemer naj bi bil splav „zdravstvena usluga“, za kar so države obvezane zaradi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V nasprotju je treba zapisati, da nobena mednarodna pogodba ali pogodba o človekovih pravicah pozna „takšno pravico do splava“ in predvideva predhodno obvezo držav članic.

Prav tako je treba odkloniti, da osnutek resolucije negira osnovno pravico do zavrnitve zaradi vesti. Ta pravica je oblika 10. člena čarte osnovnih pravic Evropske unije. Omogoča medicinskim ustanovam in osebju poeg tega, da odklonijo splav na osnovi klavzule o vesti. Ta pravica mora biti zagotovljena še naprej.

Evropa potrebuje jasne da za življenje, da za bodočo mater in da za nerojenega otroka, tako da ima prihodnost.

5. Obisk ad-limina 2021

Člani Avstrijske škofovske konference bodo letos od 29. novembra do 4. decembra izvedli svoj obisk ad-limina v Rimu. V tem okviru se bodo srečali s papežem Frančiškom in predstavniki vatikanskih kurijskih uradov in se posvetovali o položaju Cerkve v Avstriji. Zadnji obisk ad-limina avstrijskih škofov je bil januarja 2014. Prvotno za februar načrtovan termin so morali preložiti zaradi pandemije.

Obisk "visitatio ad limina apostolorum" (obisk na pragu apostolskih grobov) je za škofe svetovne Cerkve glede na cerkveno pravo predviden v rednih presledkih.

Obiski ad-limina temeljijo na romanjih h grobom apostolov Petra in Pavla v Rimu. Zato bodo škofje tudi romali k štirimi papeževim bazilikam k baziliki Sv. Petra, baziliki Sv. Pavla zunaj obzidja, Sv. Janeza v Lateranu in k baziliki Marije Snežne (Santa Maria Maggiore).

6. Pristojnosti v škofovski konferenci

V okviru poletnega zasedanja škofovske konference v Marijinem Celju je prišlo tudi do zamenjave vsebinskih pristojnosti med škofoma Aloisom Schwarzem (St. Pölten) in Jožetom Marketzem (Krka-Celovec).

Tako je škof Marketz je prevzel odgovornost za tematsko področje „pastorala, kateheza in evangelizacija“, kar je škof Schwarz prej oddal. Schwarz prevzema referat „okolje in trajnostnost“, za kar je bil doslej pristojen Marketz.

Tematsko področje „Cerkev in šport“ ostaja kot tudi resor „gospodarstvi in kmetijstvo“ v pristojnosti škofa Schwarza, ki prevzema referat „okolje in trajnostnost“, za kar je bil doslej pristojen Marketz. Za področje „sociala“ s pristojnosti za Katoliško socialno akademijo Avstrije in komisijo Iustitia Pax je nadalje odgovoren škof Marketz.

Vse druge vsebinske pristojnosti znotraj škofovske konference ostajajo nespremenjene, kot je bilo določeno pri zadnjem zasedanju. Veljajo za pet let.