Organisation

Internetredaktion der Diözese Gurk

Pomen šestih postnih nedelj

Od „invocabit“ do „dominice in Palmis de passione Domini“

Postne nedelje imajo poseben pomen (Nedelja)
Postne nedelje imajo poseben pomen (Nedelja)

Gospodov dan, nedelja, je pra-praznik krščanske vere. Kristjani in kristjanke v nedeljski evharistiji vsak teden na novo praznujejo vstajenje. Šest nedelj v postnem času kot priprava na veliko noč, jedro krščanske vere, pa ima še nadaljnji pomen. Vsaka postna nedelja nima le posebne liturgične vsebine, temveč tudi latinsko ime, ki izvira iz uvodnega verza liturgije na posamezno nedelji (= Introitus).

21. februar, nedelja „invocabit“. Nedelja po pepelnici je prva nedelja v postnem času. Latinska oznaka za to prvo postno nedeljo se glasi „invocabit“, iz uvoda Psalma 91: „Invocabit me, et ergo exaudiam eum“ / „Kliče me, pa ga uslišim“. Prva postna nedelja postavlja v ospredje 40-dnevni post Jezusa v puščavi. Čas v puščavi je sinonim za 40-dnevni postni čas pred veliko nočjo. Po tradiciji na prvo postno nedeljo preberejo škofovo postno pastirsko pismo.

28. februar, nedelja „reminiscere“. „Reminiscere miserationum tuarum“ / „Spomni se Gospod svojega usmiljenja“ (Ps 25,6) se glasi uvodni verz liturgije na drugo postno nedeljo. Liturgična vsebina te nedelje je pogled na veliko noč. Evangeliji dneva poročajo o Jezusovem spremenjenju na Taboru in s tem povezano napovedjo njegovega trpljenja ter na njegovo vstajenje.

7. marec, nedelja „oculi“. Liturgija tretje postne nedelje se začenja z besedami „Oculi mei semper ad Dominum“ / „Moje oči so vedno uprte v Gospoda“ (Ps 25,15). Na nedeljo „oculi“ so teme beril prilagojene na leto. V letošnjem Markovem evangeliju se pogled usmerja na prvi praznik pesah in tempelj.

14. marec, nedelja „laetare“. Tako imenovana nedelja radosti „laetare“ (lat. „laetare!“ = veseli se!), je poimenovana po uvodnem verzu „Laetare Ierusalem …“ / „Veseli se, Jeruzalem …“, in je povsem v znamenju veselja in tako tudi pendant nedelji „Gaudete“, tretji adventni nedelji. Pri obeh nedeljah gre za veselje, veselje na veliki praznik, ki se obhaja ob koncu časa priprav. Liturgična barva je roza, ne vijolična kot barva pokore. Tema evangelija se menjava na četrto postno nedeljo v ciklu let. V tokratnem evangeliju je v središču pogovor z Nikodemom v Jeruzalemu.

21. marec, nedelja „judica“. Peta nedelja v postnem časi se imenuje „judica“ („Judica me, Deus“. Prej so jo imenovali tudi prvo pasijonsko nedeljo. Na to nedeljo po številnih cerkvah in kapelah zakrijejo križe in slike. Križani naj bi bil zakrit pred pogledi vernikov, da lahko na veliki petek novo usmerjajo pogled na križ, na katerem je umrl Jezus. To je tako rekoč post za oči, da lahko na novo usmerimo pogled na to, kar sicer gleda kot navadno in vsakdanje. Zadnji Jezusov govor (Jan 12,20-33) v tem letu oblikuje besedilo evangelija za to nedeljo.

28. marec, cvetna nedelja. Cvetna nedelja (lat. Dominica in Palmis de passione Domini“) je zadnja nedelja postnega časa in je hrkati tudi začetek velikega tedna. S cvetno nedeljo se začenja liturgija velikega tedna. Po tradiciji na začetku cvetne nedelje blagoslovijo cvetje. Evangelij govori o Jezusovem prihodu v Jeruzalem, prvo berilo preroka Izaija usmerja pogled na Jezusovo trpljenje. Drugo berilo iz pisma Filipljanom tematizira Jezusovo poniževanje tja do smrti na križu. Naposled berejo tri evangelije Marka, Mateja in Luka, tako imenovane sinotpične evangelije. Že na cvetno nedeljo se kristjani in kristjanke spominjajo Jezusovega trpljenja in njegove smrti, a tudi njegovega vstajenja. Te tri dimenzije se neločljivo povezane. Cvetna nedelja se začenja z veseljem in se konča s tišino.