Slovesnost in praznik zahvale

Škof Marketz z umetnico Sienčnik, glasbenikom Puschnigom, Valentino Inzko-Fink in Maximilianom Waldsteinom-Wartenbergom pred umetnino "EINKLANG:SOZVOČJE. Harmonija dveh glasov ". slika: Škofijski tiskovni urad/khfessl.com

Na pomen razumevanja, miru in krepitve povezanosti drug med drugim je opozoril škof Jože Marketz pri današnji slavnosti v okviru slavnostnega dne „(Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost, kultura“ pred škofijsko rezidenco ob prisotnosti visokih predstavnikov iz politike z zvezno ministrico Claudio Plakolm na vrhu, iz Cerkve, kulture, družbe in javnega življenja. Škof Marketz upa, da ta slavnostni dan opogumlja k temu, „da se v sedanjosti z vso močjo prizadevamo za razumevanje in mir, da zaznavamo note današnjega časa in postavimo korake, in omogočamo povezanost in ne izključujemo nikogar“. Cerkev je, tako krški škof, spremljala ljudi skozi vojne in pri ponovnem vzpostavljanju življenja, v težavnih časih je tolažila in nudila usmeritev pri spremembah. „Danes je bolj kot prej pred izzivom, da ostaja kraj upanja – glede na negotovosti, krize in vprašanja prihodnosti.“
S pogledom na umetniško inštalacijo „EINKLANG:SOZVOČJE. Harmonija dveh glasov“ Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki spominja na pionirsko delo Ernsta Waldsteina-Wartenberga in Valentina Inzka st. za sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem, je škof Marketz označil Waldsteina-Wartenberga in Inzka st. kot „veleposlanika razumevanja“. Waldstein-Wartenberg in Inzko st. sta se „z vso močjo zavzemala za to, da je bilo mogoče v naslednjih desetletjih po škofijski sinodi novo sožitje“. Umetniška inštalacija naj bi hkrati, tako škof Marketz, „spominja na vse ženske in moške, ki so delali in delajo v Cerkvi, politiki, kulturi in na drugih družbenih področjih za skupno“. Sienčnik in Puschnig sta v svoji umetniški inštalaciji „prevedla ti skupno v jezikih in kulturah na Koroškem v danes“. Inštalacija vabi k premisleku, k sprejemanju raznih perspektiv, k poslušanju znanih in novih melodij, k spoznavanju in opazovanju spreminjajočih se oblik in barv.
Po pozdravu in duhovnem uvodu škofa Marketza sta Valentina Inzko-Fink, vnukinja Valentina Inzka st., in Maximilian Waldstein-Wartenberg, vnuk Ernsta Waldsteina-Wartenberga, spregovorila o tem, kaj jima je ostalo v spominu osebno o delu svojih dedov in kaj pomeni njuno delo za delovanje danes in v prihodnosti. Za Valentino Inzko-Fink, ki je izrecno povedala, da „govori za vseh 13 vnukov“, je bil njen ded Valentin Inzko st. „mož z velikim srcem, globokim spoštovanjem za drugo, strpnostjo in nežnostjo, ki nikakor ne pomeni slabost, temveč krepost“. Njegovo „neutrudljivo politično delo, njegov angažma za slovenski jezik, kulturo in izobraževanje, njegov pedagoški duh in njegova predanost Cerkvi in vera v Boga so bili vedno povsod prisotni,“ je poudarila Valentina Inzko. Njen ded je „zapustil pomembno politično oporoko – ne samo za nas, koroške Slovence, temveč za celotno Koroško in Avstrijo,“ tako Inzko.
Maximilian Waldstein-Wartenberg je spomnil na svojega deda kot „graditelja mostov, ne samo na Koroškem, temveč tudi v njegovi domovini Češki“. Njegovo delo so zaznamovali „njegova načela, pamet in humor“. Vedno je poskušal delati prav, „tudi če je bilo neudobno“. Ena izmed velikih tem v življenju njegovega deda je bilo razumevanje med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom na Koroškem. „V času, ko so drugi molčali in ščuvali, je moj ded iskal dialog. Prepričan je bil: dvojezičnost ni rizik, temveč bogastvo. In kdor ne posluša, tega tudi ni mogoče razumeti,“ tako Waldstein-Wartenberg.
Superintendent Manfred Sauer je slavnost katoliške Cerkve na Koroškem označil kot dober primer za to, kako lahko uspe „graditi mostove, učiti se drug od drugega in jezikovno, kulturno in versko raznolikost razumeti kot dar in priložnost“. Hkrati je „kreativen vir moči, iz katerega teče in nastane neverjetno lepo, dobro in zdravilno,“ je poudaril superintendent. Harmonija dveh glasov se „uresničuje v umetnini Nataše Sienčnik in Wolfgang Puschnig pretresljivo,“ je dejal Sauer in opogumil, da mislimo idejo te umetnine naprej – „za konfesije, morda celo za vere, za politični diskurz, ja, za sožitje nasploh“. Ta umetnina vsebuje tako rekoč obljubo, tako superintendent, „da v gibanju, v dostojnem in spoštljivem ravnanju drug z drugim nastane nova pesem in si nasprotij in razlik raznolikost“.
Zvezna ministrica Claudia Plakolm, ministrica za evropske zadeve, integracijo in družine ter pristojna ministrica za Cerkve in verstva, je v svojih pozdravnih besedah opozorila na „povezujočo funkcijo“ Cerkva in se je škofu Marketzu zahvalila za njegovo pobudo za to slovesnost kot primer za „dobro in konstruktivno sožitje“. Letošnje jubilejno leto omogoča na poseben način, tako zvezna ministrica, „pogled v preteklost“ in vabi, „da se iz tega učimo za prihodnost“. Za njo kot ministrico za evropske zadeve je zelo pomembno, „graditi mostove v vse smeri“ in je poudarila potrebo, „da si še bolj prizadeva za narodne skupnosti v Avstriji, jih naredi vidne in jih podpira“.
Deželni glavar Peter Kaiser se je zahvalil škofu Marketzu za vabilo za ta praznik kulture in zahvale. „V času, ko so soočeni z družbenimi napetostmi in polariziranje, je močan znak škofa Marketza in katoliške Cerkve na Koroškem, da postavi v središče srečanje in skupno,“ tako Kaiser. Koroško odlikuje raznolikost, ki temelji na spoštljivih dialogih in spoštljivem sožitju. „Dvojezičnost – naša skupna odgovornost in kulturna dediščina – je pri tem simbol za to, kar lahko uspe, če gradim mostove, namesto da gradimo zidove,“ je povedal koroški deželni glavar.
Po pozdravnih besedah je kurator Igor Pucker skupno z umetnico Natašo Sienčnik in glasbenikom Wolfgangom Puschnigom predstavil njuno umetnostno inštalacijo „EINKLANG:SOZVOČJE. Harmonija dveh glasov“ in idejo. Umetnost je, tako Pucker, „oblika, ki predstavlja upanje in gradi mostove skupnosti“. Nataša Sienčnik in Wolfgang Puschnig sta poudarila „dobro in bogato sodelovanje“ pri umetnostni inštalaciji.
Umetnostna inštalacija je rezultat umetniškega natečaja (koncept: Igor Pucker), ki ga je razpisala krška škofija v spomina na pionirsko delo Ernsta Waldsteina-Wartenberga in Valentina Inzka st. Slavnost so glasbeno oblikovali Tonč Feinig Edgar Unterkirchner, kvarteta „ZwaZwatett“ iz Radentheina in „Štirje iz ene hiše“ iz Št. Primoža.
Pri prazniku zahvale v zgodovinskih prostorih škofijske rezidence in v slavnostnem šotoru ter na vrtu je obiskovalcem in obiskovalkam nudil umetnostni in kulturni program. Nastopili so Tonč Feinig, Edgar Unterkirchner in Wolfgang Puschnig, Sara in Mira Gregorič (Duo Sonoma), „ZwaZwatett“ iz Radentheina, „Štirje iz ene hiše“ iz Št. Primoža, „Die Drinigen“ iz Melske doline, „Tamburaški ansambel Loče“, mladinski zbor gimnazije na Plešivcu, šolski ansambel, zbor višje stopnje in gledališka skupina škofijske gimnazije uršulink in Zbor ZG/ZRG za Slovence.

Več slik najdete v nemškem poročilu