Leta 1223, torej točno pred 800 leti, je sv. Franc Asiški v Grecciu (Italija) je obhajal obrede pri jaslicah z živimi živalmi. Te „žive jaslice“ veljajo za rojstvo božičnih jaslic, kakor jih danes poznamo na cerkvenem, in tudi domačem oz. družinskem področju kot priljubljen prikaz Jezusovega rojstva. V predbožičnem času poteka na Koroškem več razstav jaslic, ki ponazarjajo božično oznanilo in nas pripravljajo na praznik božiča.
Pri samostanskem adventnem trgu z geslom „Nazaj k izviru“ v atriju benediktinskega samostana Št. Pavel/Lav. na prvi adventni konec tedna (sobota, 2. december, od 14. do 19. ure; nedelja, 3. december, od 10. do 19. ure) razstavljajo prijatelji jaslic Št. Andraž v kletnih prostorih atrija jaslice.
Prav tako na prvi adventni konec tedna vabijo prijateljici jaslic Deutsch-Griffen na razstavo v ljudsko šolo.
Čisto v znamenju jubilejnega leta „800 let Franca Asiškega“ je razstava jaslic v beljaški frančiškanski župniji Sv. Nikolaja, ki je odprta od prve adventne nedelje, 3., do nedelje, 10. decembra.
V celovški župniji Sv. Terezije so na adventne nedelje od 8. do 12. ure in 17. decembra od 8. do 18. ure na ogled „Tirolske jaslice“ celovškega graditelja jaslic Markusa Bucska.
Na „poti jaslic Trg“ prijatelji jaslic predstavljajo od nedelje, 7. januarja, jaslice v trgovinskih izložbah v centru mesta in v foajeju mestne hiše.
„Jaslice z vsega sveta“ predstavlja Katoliški izobraževalni dom Sodalitete v Tinjah od srede, 13. decembra, do četrtka, 25. januarja 2024. Nekaj jaslic je mogoče kupiti.

Tradicija jaslic. Grško besedilo Lukovega evangelija pravi, da je Marija svojega sina povila v plenice in ga položila v „he phatne“ (izdolbina na tleh jame ali hleva, iz katere je jedla živina). Že v zgodnji prikazi predstavljajo Jezusa v pletenih jaslicah. Izhajamo, da je papež Liberij sredi 4. stoletja dal graditi baziliko s kapelo z jaslicami. Leta 420 so na tem mestu zgradili baziliko Marije Snežne, kjer so shranili lesene delce, ki baje izvirajo iz Jezusovih jaslic. Verjetno so na tem mestu v božičnih dneh nastale tudi prve tridimenzionalne jaslice. Od tistega časa je v baziliki Marije Snežne v navadi, da Jezusovo rojstvo prikažejo v obliki jaslic in z v plenicah povitim detetom. Iz tega se je razvil običaj, da postavijo prikaz Jezusovega rojstva poleg oltarja jaslice.
Ideja za prve božične jaslice izvira od sv. Franca Asiškega, ki je leta 1223 v Grecciu (Italija) imel jaslice z živimi živalmi. Po Evropi so se jaslice začele širiti od 16. stoletja naprej, ko so jezuiti postavili prve jaslice okoli leta 1562 v samostanu v Pragi. Na Koroškem so dokazane prve cerkvene jaslice s srede 17. stoletja, večinoma brez nadaljnjih detajlov.

Figure v jaslicah. Stalna sestava jaslic je dokazana od leta 1350. Figure v jaslicah so se na začetku omejile na Jezuščka povitega v plenicah in na slami ležečega, njegove starše Marijo in Jožefa, vola in osla. V teku 19. stoletja se je pridružilo vedno več figur, kot na primer sveti trije kralji ali pastirji in ovce, hlev je dobil komet in angela. Poleg tega se je v teku časa spremenil prikaz pokrajine okoli jaslic, ki so jo prikrojili regionalnim danostim.