Organisation / Organizacija

Nedelja

Postni prti na Koroškem

Razvoj in pomen postnih prtov. Že nad 100 let je tradicija, da križe in oltarje v postnem času zakrivamo s postnimi prti.

Postni prt v Vovbrah (Frank)
Postni prt v Vovbrah (Frank)

Prve omembe postnih prtov segajo na konec prvega tisočletja. Domnevajo, da so za to uporabljali neokrašene, preproste in enobarvne kose blaga. Na upodobitvah iz romanike križani ni bil trpeči na križu, temveč zmagoslavni Kristus s kraljevo krono. Ker so se v času pasijona spominjali Jezusovega trpljenja in umiranja, so si kmalu namislili in postavili v ospredje trpečega Kristusa. Zato so začeli zagrinjati križ, še danes je običaj, da v številnih cerkvah pokrijejo križe s preprostim, vijoličastim blagom.

Zakrit križ (Nedelja)
Zakrit križ (Nedelja)

Nadaljnji pomen postnih prtov je povezan s srednjeveškim kesanjem. Običajno je bilo, da so spokornike za določen čas izključili iz evharistije. Iz tega se je razvilo razumevanje, da v celotnem postnem času cerkveno občestvo dela pokoro. Zato so tudi oltarni prostor zakrivali s prti.

V srednjem veku so poznali za postni prt oznako »velum templi«, s tem so navezali na zagrinjalo v jeruzalemskem templju. Do 15. stoletja postni prti so bili premakljivi, ob določenih liturgičnih delih so jih kot zavesa odkrivali in zakrivali. Navpična delitev postnega prta v Krki v novo in staro zavezo še spominja na to.

Postne prte so pogosto sneli v sredo v velikem tednu. Ob branju evangelija pri besedah »…zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi« so sneli postni prt, tako da bi ponazorili občutek, da se bliža konec sveta.

Na začetku preprosti prti so se sčasoma spreminjali v umetniško oblikovane postne prte. V alpskem prostoru so upodobitve slikali na platno.

Najstarejši postni prti so bili izdelani v obdobju od leta 1458 do leta 1629. Med najstarejše sodijo postni prti v Krki, v Vovbrah, v Steuerbergu in Baldramsdorfu. Postni prt v Krki je med najpomembnejšimi že zaradi svoje velikosti (8,90 x 8,87 m) in bogatih scen. Nadaljnje postne prte, ki so vredni ogleda, najdemo na Zgornjem Koroškem.

Posebnost koroških postnih prtov je tudi tako imenovani »centralni tip«. Okoli scene križanja so scene iz pasijona upodobljene v obliki medaljonov. Ta tip upodobitve najdemo le na Koroškem. Najstarejši postni prt tega tipa je v St. Stefanu na Krappfeldu iz leta 1612. Številni postni prti so bili dolga leta izgubljeni in so jih v zadnjih letih ponovno začeli odkrivati, kar je pomembno posebej za zgodovinarje. V kraju Pisweg so na primer leta 2001 našli na podstrešju cerkve dva postna prta iz časa konca 18. stoletja. Po obsežnem restavriranju so ju lahko spet predstavili širši javnosti.

Valetnin Oman pred svojim postnim prtom v Ločah (Triessnig)
Valetnin Oman pred svojim postnim prtom v Ločah (Triessnig)

Postni prti na Koroškem niso pomembni le zaradi zgodovinske tradicije, temveč so v preteklih desetletjih doživeli pravo renesanso. Nastali so novejši postni prti. Omeniti je treba postni prt Valetnina Omana v Ločah iz leta 2006, Karla Wolschnerja iz leta 1994 v Beljaku (Sv. Križ), Karla Bauerja iz leta 1983 v Celovcu (Št. Peter) ali Petra Brandstätterja iz leta 2000 v Maria Bichlu. Posebnost je tudi postni prt Ferdinanda Penkerja iz leta 2009 v Straßburgu.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Postni prt v Svečah (Stefan)

Pred leti je Ernst Arbeitstein naslikal postni prt za farno cerkev v Launsdorfu. Umetnik iz Kožentavre Ernst Gerhard Kalian je svojemu dosedanjemu postnemu prtu v Št. Janžu dodal še drugega. V nedeljo, 1. marca, so njegov novi postni prt blagoslovili v farni cerkvi v Svečah. Postni prt, ki ga je umetnik poklonil fari, je velik 160 cm x 210 cm in je digitalni barvni tisk na blago. Novi postni prt sta blagoslovila župnik Igor Krašna in Matthias Hribernik.

V zadnjih letih so zaradi velikega zanimanja in spoštovanja popisali 90 postnih prtov na Koroškem. S svojo umetniško kakovostjo so dragocene priče ljudske pobožnosti. Nakazujejo pomemben razvoj cerkvene in umetnostne zgodovine in so edinstven zaklad naše dežele.

Informacije & kontakt:

Referat für Tourismusseelsorge
mag. Roland Stadler
M: +43 (0)676 8772–2117
E: roland.stadler@kath-kirche-kaernten.at