Z veselim pričakovanjem smo se peljali pod Veliki Klek, v oddaljeno faro Sagritz. Že na poti smo se počutili kot na južnem Koroškem, saj o naselitvi Slovanov pričajo številna krajevna imena. Na primer Obervellach (Gornja Bela), Stranach (vas ob strani), Zlap (Slap), Zirknitz (Cirknica), Döllach (Dolje) ali pa Sagritz (vas za gričem).

Ta krajevna imena so že zdavnaj zanimala pobudnika in skladatelja Koroškega rekviema, domačina Hannesa Benedikta, saj se je pri zaključnih izpitih s tem vprašanjem ukvarjal znanstveno tudi na pedagoški akademiji. Iz tega in s kontakti z Ziljani se je rodila zamisel dvojezičnega koroškega rekviema.

Na sodelovanje je s slovenske strani povabil kot recitatorki Ivano Kampuš in Milko Kriegl ter kot pevce kvartet MundART s Franzem Mörtlom in Petro Schnabl-Kuglitsch na čelu. Seveda je sodelovalo tudi veliko število nemško govorečih, kot so pesnica Claudia Rosenwirth - Fendre, Franz-Josef Suntinger, dva večja moška zbora, trio oboj in godba na pihala iz Grosskirchheima.

Slovenski del rekviema je bil močno prisoten, saj je kvartet MundART odlično zapel pesmi V nebesih sem doma in Oljsko goro, poleg tega pa še ganljivo staro ziljsko Umrjeti murmo vsi anbart. Posebej pretreseni smo pa bili ob pesmi Mojstr, razšiere tvoj mir, sviet je v štrite, leži v grozote. To besedilo je poleg napeva kvarteta zelo avtentično v ponagorskem narečju podala recitatorka Milka Kriegl. S tem narečjem se je dolga leta ukvajal tudi organist, glasbenik in diakon Hermann Fritz, ki je izdal celo slovar teh besed v 500 izvodih, ki so bili takoj razprodani. Meni, da se to narečje razlikuje od drugih ziljskih variant in je malo bolj trdo, kot npr. zahomško ali bistriško narečje. Da bi gojil ta tip ziljščine, je ustanovil tudi kvintet Karnice, ki poje že več ko 25 let. Ivana Kampuš, pesnica in graditeljica mostov, pa je poleg kolegice Rosenwirth-Fendre prebrala nekaj svojih besedil ter zelo občutljivo in doživeto izvedla besedilo Nad zvezdami.

Skladatelj Hannes Benedikt je prilagodil kompozicije koroškemu melosu, saj so napevi postavljeni v narodnem tonu, s koroškim pridihom, so tudi malo otožne, se lepo pojejo in so jih zbori odlično podali.

Koroški rekviem je bil prvi s tem imenom in tudi prvi dvojezični. Zbrana publika, predvsem pa domačini, koncertu pozorno spremljali in nagradili vse izvajalce v ogromni domači cerkvi z velikim aplavzom. Verjetno pa je začutil marsikateri poslušalec fare Za Gričem (Sagritz) ob poslušanju slovenskih melodij v svojih kosteh daljni odmev svojih slovanskih prednikov.

Kärntner Requiem/Koroški rekviem je posnela tudi televizijska ekipa ORF, tako da bo rekviem dostopen tudi širši zainteresirani publiki.

Spremne besede za rekviem je napisal med drugimi tudi krški škof Jože Marketz. Po njegovih besedah je rekviem tolažba in upanje v času poslavljanja.

Valentin Inzko

(besedilo v Nedelji, 24. 4. 2024)

Pri ponovitvi v beljaški mestni cerkvi Sv. Jakoba je bil tudi škof Jože Marketz. Gospodovo molitev sta v obeh deželnih jezikih podala škof Jože Marktz in superintendent Manfred Sauer, z blagoslovom.

Vest na beljaški župnijski strani