Ukrepi za zaščito našega zdravja so nas omejevali na drugih področjih. Pravica svobode ali tudi razvoj osebnosti sta bila prav tako omejena kot npr. pravica zborovanja.

1. Kako so se ti zdele odločitve, zapovedani ukrepi?
2. Si imel/a za vse razumevanje?
3. Katere ukrepe si najtežje upošteval/a?

Stefan (23 let)
Ukrepi so bili zame v redu. Pravila ali priporočila sem prelomil le, ko se mi je zdelo, da je to pomembno za zdravje. Na primer sem vedno znova obiskoval mojo staro mamo – ti obiski so bili za mojo babico zelo pomembni.

Claudia (40 let), poročena, 2 hčerki
Meni osebno se zdi, da so bili ukrepi pravilni. V bolnišnici sem neposredno doživela, kako hitro se polnijo postelje. Ne bi radi prišli do točke, da bi morali zdravniki odločati, koga bodo še zdravili in koga ne več.

Ker sem bila poklicno tako obremenjena, omejitev nisem tako zelo občutila. Z delom sem bila pokrita čez glavo.

Martin (32 let)
Da so veljali ukrepi po vsem svetu, je moralo biti vse skupaj že smiselno.

Sabine (38 let)
Ukrepi se mi zdijo povsem upravičeni.
Sama sem morala doživeti, kako hitro lahko gre. Nekoč smo se z družino počutili preveč varni in smo opustili masko in varnostno razdaljo. In že smo se okužili s korono ter zboleli. Mojemu očetu je šlo zelo slabo. Moral je v bolnišnico in tudi na intenzivni oddelek.

Lina (11 let)
Odrasli se že lahko cepijo, za nas otroke pa še ni cepiva. To se mi ne zdi pravično. Ali odraslim nismo nič vredni?

• Naprej do 4.postaje
• Nazaj k pregledu