POTovanje iz krize - Postaja 1
škofijska hiša
Potem ko so v Avstriji februarja 2020 zabeležili prve primere obolenja s koronavirusom, so sredi marca sprejeli tudi prve protiukrepe. Prepovedali so prireditve, zaprli so šole, omejeno je bilo gibanje, zaprli so trgovine (razen trgovin z živili), zaprli so gastronomijo, športna igrišča in kulturne ustanove …
- Kako si doživel/a prvo popolno zaprtje družbenega življenja?
- S katerimi izzivi si bil/a soočen/a ti in tvoja okolica v prvih dneh ter tednih pandemije?
Stefan (23 let)
Z bratom sva bila na poti k staršem. Tam smo skupaj spremljali tiskovno konferenco. Najprej nismo prav dojeli, kaj to pomeni. Takoj me je zaskrbelo za staro mamo, ki živi pri mojih starših. Drugače pa se je v prvih dneh oz. tednih običajni stres zreduciral in v moje življenje je prišel prijeten mir.
Elfriede (43 let) poročena, 3 otroci
Za nas je prišlo popolno zaprtje nepričakovano. A po mojem je bilo to potrebno. Imela sem srečo, da so bili otroci lahko pri stari mami in sem sama lahko hodila naprej v službo.
Sabine (38 let)
Prve dni sem bila doma. Ko sem šla v sredo prvič nakupovat in so bile ceste prazne ter mesto, kot da bi bilo izumrlo, sem se šele zares zavedala in kriza me je dospela. Vseeno pa nevarnosti še nisem prav dojela, temveč sem uživala upočasnitev in da nisem imela poklicnih obveznosti. Bilo je lepo, nekako zastrašujoče lepo.
Claudia (40 let) poročena, 2 hčerki
Že prej sem malo opazovala situacijo. Ampak zares zavedala sem se šele, ko sem prišla po otroke v šolo in so dobili vse stvari za delo na domu. K sreči imamo sosedo, ki dela v trgovini z živili in nas je v prvem zaprtju dobro preskrbovala.
Prve tedne sem delala od doma, potem pa sem prišla v covid-skupino (krizni štab) bolnišnice in od tedaj naprej sem bila ponovno v pisarni. Moj mož je med tem prevzel oskrbo otrok.
Martin (32 let)
Z zaprtjem družbenega življenja sem menjal s svojega delovnega mesta na delo od doma. Naenkrat sem moral sam kuhati, česar sploh nisem bil tako navajen, saj sem si prej vedno kje kaj naročil.
